To je bil iranski povračilni napad, potem ko so v sredo Izraelci bombardirali omenjeno največje iransko polje zemeljskega plina Južni Pars, ki med drugim Iranu zagotavlja veliko večino elektrike.
»Katar ni bil na noben način vpleten v te izraelske napade,« je zapisal Trump na svojem družbenem omrežju in zagrozil s »popolnim uničenjem nahajališč zemeljskega plina v Južnem Parsu, ki bo takšno, kot ga Iran še ni doživel«. A tik pred Trumpovim sporočilom so iz Teherana sporočili, da so še drugič napadli glavni katarski obrat za utekočinjeni zemeljski plin. Po poročanju BBC se je tudi 30 kilometrov daleč videl velikanski požar. V Katarju trdijo, da so ogenj omejili.
Sedanja ameriško-izraelska vojna proti Iranu je tako prestopila še eno mejno črto, saj naj bi se doslej obe strani v veliki meri izogibali napadom na energetsko infrastrukturo. Iran jo je ponoči napadel tudi v drugih zalivskih državah, ne le v Katarju, ki je v četrtek takoj izgnal iranske diplomate.
Eksplozije je bilo slišati tudi v Riadu in savdski zunanji minister je omenil možnost povračilnih napadov na Iran. Zalivske države, vključno s Savdsko Arabijo, nočejo sodelovati v sedanji ameriško-izraelski vojni, saj so že tako preveč izpostavljene iranskim napadom. S svojo moderno oborožitvijo si ne bi mogle veliko pomagati, ker nimajo izkušenj z vodenjem vojne, če odmislimo precej neuspešno vojaško posredovanje Savdijcev in Združenih arabskih emiratov v Jemnu.
V Izraelu trdijo, da so Belo hišo vnaprej obvestili, da bodo napadli infrastrukturo zemeljskega plina v Južnem Parsu. Trump pa je na svojem družbenem omrežju zapisal, da ZDA o tem niso bile obveščene. Obljubil je, da se napadi ne bodo ponovili, če Iran ne bo več napadal energetske infrastrukture zalivskih monarhij.
Iz iranske vojske pa so sporočili: »Sovražnika opozarjamo, da delajo veliko napako, ko napadajo energetsko infrastrukturo Islamske republike. Če se bo to ponovilo, bodo naši napadi povsem uničili energetsko infrastrukturo vas in vaših zaveznikov.« Zagrozili so, da bi bili lahko prihodnji napadi še hujši, ko so bili v noči na četrtek.
Menda si Trump ne bi upal povsem uničiti največjega nahajališča zemeljskega plina na svetu Južni Pars, ker ga Iran upravlja skupaj s Katarjem. Tudi sicer Trump noče, da bi se uničevala infrastruktura za nafto in zemeljski plin. Ne gre samo za večmilijardno škodo in za dolgoročne posledice pri pridobivanju in transportu zemeljskega plina.
Takšni napadi na energetsko infrastrukturo zalivskih držav namreč neposredno vplivajo tudi na cene v ZDA, ne le energentov in transporta, čeprav ZDA izvažajo tako nafto kot zemeljski plin.
Najhujše je sicer za Američane, ki so navajeni, da se veliko vozijo v avtomobilih, zvišanje cen bencina, in sicer – predvsem zaradi blokade Perzijskega zaliva, iz katerega prihaja petina svetovne proizvodnje nafte – po 28. februarju že za 30 odstotkov.
Zvišujejo pa se tudi druge cene in inflacija bi lahko povzročila poraz Trumpovih republikancev na delnih kongresnih volitvah jeseni, kar pomeni, da bi lahko imel Trump zadnji dve leti mandata kongres z demokratsko večino, ki bi onemogočila uresničevanje njegovih ciljev.
Tako je podpredsednik ZDA J. D. Vance zdaj obljubil Američanom, da bodo cene energentov takoj po koncu vojne padle. A če bo vojna še dolgo trajala, bodo posledice hude in trajne.
Da bi znižal cene nafte in s tem bencina v ZDA, je ameriški finančni minister Scott Bessent izjavil, da bi ZDA lahko odpravile sankcije na iransko nafto in sprostile svoje strateške rezerve.
Cena sodčka nafte se je na svetovnem trgu tudi zaradi tega uničevanja črpališč in infrastrukture za zemeljski plin s srede na četrtek povečala še za 10 odstotkov in znaša že skoraj 115 dolarjev, kar je veliko več kot 70 dolarjev, kolikor je bila cena sodčka pred začetkom ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja. Za 35 odstotkov pa se je v četrtek zjutraj v Evropi podražil zemeljski plin.