Vladimir Putin je na novinarski konferenci, ki jo je imel v Kremlju skupaj z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom, dal vedeti, da ima nekaj zadržkov do ameriškega predloga za 30-dnevno premirje, ki ga je Ukrajina sprejela po deveturnih pogajanjih v Savdski Arabiji v torek.
»Strinjamo se s predlogi za konec spopadov, a pod pogojem, da bo premirje trajno in da bo odpravilo globlje vzroke krize,« je dejal. V sedanjih okoliščinah naj bi 30-dnevno premirje koristilo Ukrajini: »Kot veste, ruske čete napredujejo praktično na vseh sektorjih fronte, dolge 2000 kilometrov. Ampak ali ne bo teh 30 dni premirja Ukrajini omogočilo, da nadaljuje prisilno mobilizacijo in oboroževanje svojih sil?« Dodal je, da bi se lahko s Trumpom pogovoril o premirju. Najbrž bo zahteval, da v času premirja Ukrajina ne dobi orožja od zahodnih držav, medtem ko bi se ruska vojska lahko pripravila na novo ofenzivo.
Kmalu po tej novinarski konferenci v Kremlju je Trump, ko je bil z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem v Ovalni pisarni, pozdravil Putinovo izjavo. Vendar je tudi dejal, da je »nepopolna« in da se bo zato s Putinom znova pogovoril po telefonu. Dodal je, da bi bilo veliko razočaranje, če bi Rusija zavrnila ameriški predlog premirja. Z namenom, da predlog predstavi Kremlju, je v Moskvo prispel Steve Witkoff, ameriški milijarder, zdaj v vlogi posebnega odposlanca Donalda Trumpa.
Putinovo govorjenje o nujnosti, da se upoštevajo »globlji vzroki«, kaže, da vztraja pri maksimalističnih zahtevah. Te so po pisanju tiskovne agencije Reuters, da Ukrajina ne postane članica Nata, da tuji vojaki ne pridejo v Ukrajino in da morajo biti nove meje Rusije mednarodno priznane. Torej meje z regijami Krim, Zaporožje, Herson, Doneck in Lugansk, ki zajemajo četrtino ukrajinskega ozemlja (ruska vojska je doslej osvojila petino Ukrajine). Menda bo Putin zahteval še demilitarizacijo Ukrajine. Skratka, povsem si jo hoče podrediti, podobno kot si je Hitler Češkoslovaško: jeseni 1938 si je najprej priključil Sudete in marca 1939 je Češka postala nemški protektorat, Slovaška, ki si jo je Nemčija tudi povsem podredila, pa se je odcepila.
Kaj bi lahko zahteval Putin?
Upoštevanje »globljih vzrokov«, zakaj je nastal konflikt pri vzpostavljanju premirja, ki si jih je zaželel ruski predsednik, bi lahko pomenilo tudi, da bo Putin zahteval, da Nato s svojimi silami ni prisoten v državah članicah, ki so vanj vstopile po letu 1997. Gre za nekdanje članice vzhodnega bloka, države z ozemelj nekdanje Sovjetske zveze (tri baltske države) in Jugoslavije (tudi Slovenija). Če bi Putin to dosegel, bi se nevarno razširil njegov vpliv v Evropi.
Ker ima Putin zadržke do ameriškega predloga premirja, se ni pozitivno odzval na Trumpovo prizadevanje po zbližanju. Putin je namreč v zadnjih tednih dobil zelo veliko: Trump je med drugim Ukrajini pripisal odgovornost za vojno in Zelenskega razglasil za diktatorja.
Ameriški predlog premirja pa ni všeč niti Ukrajini in Trumpova administracija je njeno privolitev izsilila, ker je z njo pogojevala razveljavitev svoje odločitve prejšnji teden, da zamrzne vojaško pomoč ukrajinski vojski in ustavi posredovanje obveščevalnih podatkov. Medtem ko bi streliva brez ameriških pošiljk začelo primanjkovati čez dva meseca, pa je bila odsotnost ameriških obveščevalnih podatkov neposredno hud udarec za Ukrajince.
Kopica premirij, kopica kršitev
Za Kijev ameriški predlog premirja ni ustrezen, ker ne zagotavlja varnostnih garancij, ki so bile za Kijev vse do nedavnega pogoj za sprejetje premirja. Torej se bo treba o tem še pogajati. Kijev tudi zahteva sodelovanje Evrope v mirovnih pogajanjih, saj hoče, da bi evropske države z napotitvijo svojih vojakov dale varnostne garancije. V Trumpovi administraciji pa trdijo in morda naivno menijo, da si Putinov režim ne bo upal napasti Ukrajine, če bodo v njej Američani izkoriščali naravna bogastva. Torej naj bi šlo pri sporazumu o mineralih in redkih zemljah za varnostno garancijo za Ukrajino.
Problem vsakega premirja med Rusijo in Ukrajino bi bil, da ne na eni ne na drugi strani ni zaupanja v nasprotno stran. Od leta 2014 je bilo v Donbasu podpisanih 25 sporazumov o premirju in vsakič znova so nastale kršitve. Interes Rusije za to premirje pa bi moral biti tudi v tem, da si zagotovi dobre odnose s Trumpovimi ZDA, ki naj bi na primer Rusiji omogočale vrnitev v G7, to je v G8.
