Pakistan je danes zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času potrdil, da so se Iran in ZDA dogovorili o mirovnem sporazumu in takojšnjem ter trajnem prenehanju vojaških operacij na vseh frontah, vključno z Libanonom. Slovesni podpis sporazuma je napovedan za petek v Švici.
Trump je na družbenem omrežju truth social na svoj rojstni dan v nedeljo objavil, da je sporazum sklenjen, in zapisal, da s tem odobrava odprtje Hormuške ožine in takojšnjo odpravo pomorske blokade Irana.
Kmalu zatem je Garibabadi v televizijskem komentarju dejal, da se s sporazumom takoj končuje vojna med državama, ki bosta v dveh mesecih končali pogajanja o končnem sporazumu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Cene nafte so po potrditvi sporazuma nemudoma padle. Cena nafte brent je zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času padla za 3,9 odstotka na 84 dolarjev za sod. Cena ameriške surove nafte pa je padla za 4,8 odstotka na 81 dolarjev za sod, poroča CNN.
Vsebina sporazuma še ni jasna
Vsebina sporazuma, ki je sledil tednom napetih pogajanj in občasnim grožnjam Trumpa z novimi sovražnostmi, ni povsem jasna. Iranska tiskovna agencija Mehr je poročala, da bodo ZDA pred začetkom pogajanj Iranu sprostile 12 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev.
Navajala je memorandum o soglasju med državama v 14 točkah, ki bi naj določal sprostitev 24 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev v 60-dnevnem pogajalskem obdobju, ki se začne po podpisu memoranduma.
Trump je v nedeljo objavil, da bo Hormuška ožina odprta po slovesnem podpisu sporazuma v petek v Švici, poroča Wall Street Journal. Odlog naj bi bil posledica odstranjevanja min.
Ameriški podpredsednik J. D. Vance je za televizijo Fox News izjavil, da namerava prisostvovati podpisu mirovnega sporazuma, ki naj bi potekal v Ženevi, in da je možno, da bo prišel tudi Trump. Ta je še v nedeljo zjutraj obtožil Izrael, da je z zračnim napadom na Bejrut zavlekel podpis sporazuma.
Teheran že dolgo zahteva, da mora vsak sporazum o ustavitvi vojne vključevati tudi konflikt v Libanonu, kjer Izrael vodi kampanjo proti Hezbolahu.
Štirje meseci vojne
Vojna se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran. Ta je odgovoril z napadi na Izrael in zaveznike ZDA v regiji ter z blokado ladijskega prometa v Hormuški ožini, ki je ključna pot za svetovne dobave nafte in zemeljskega plina. ZDA so se maščevale z blokado ladijskega prometa v iranska pristanišča.
Od 8. aprila je bila v veljavi prekinitev ognja, ki sta jo strani nekajkrat kršili. Med pogajanji so sprte strani večkrat objavile nasprotujoče si informacije o vsebini sporazuma, o katerem so se dogovarjali.
Trump je v nedeljskem intervjuju za časopis Wall Street Journal dejal, da sporazum vključuje zavezo Irana, da ne bo pridobil jedrskega orožja. V objavah na družbenih omrežjih pozno v nedeljo pa tega ni omenjal, niti ni izrazil nujnosti, da se iz Irana odpelje jedrski material, češ da se to lahko stori kasneje.
Za časopis je še dejal, da ga sprememba iranskega režima ne skrbi toliko kot nekatere njegove kritike. "Kar zadeva zamenjavo režima, me ta nikoli ni zanimala. To je že tretja skupina, s katero imamo opraviti, in doslej je to najbolj razumna skupina," je dejal Trump in zatrdil, da izraelski premier Benjamin Netanjahu sporazum podpira in je z njim zadovoljen.
