»Evropska unija bo vedno odločno branila mednarodno pravo, ne glede na to, kje bo to potrebno, začenši z ozemljem držav članic EU. Za zdaj usklajujem skupni odgovor držav članic Evropske unije glede tega,« je na vprašanje o Trumpovih grožnjah s carinami na novinarski konferenci v paragvajskem Asuncionu odgovoril Costa.
Če želimo blaginjo, je treba povezovati trge, ne pa uvajati carine, je še povedal. Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je bil nad grožnjami presenečen: »Namen okrepljene vojaške prisotnosti na Grenlandiji, na katero se sklicuje predsednik ZDA, so namenjene ravno okrepitvi varnosti na območju Arktike.«
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je grožnje označil za nesprejemljive, je napovedal enoten in usklajen evropski odziv v primeru potrditve carin. »Zagotovili bomo, da bo evropska suverenost ohranjena,« je zapisal na družbenem omrežju X.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Antonio Costa sta medtem v skupni izjavi zapisala, da bi napovedane carine spodkopale transatlantske odnose. »Evropa bo ostala enotna, koordinirana in zavezana ohranitvi svoje suverenosti,« sta dodala. Poudarila sta, da sta ozemeljska celovitost in suverenost temeljni načeli mednarodnega prava, ki sta ključni za Evropo in mednarodno skupnost kot celoto. »Dialog ostaja ključnega pomena.«
Britanski premier Keir Starmer je v odzivu sporočil, da bi bila uvedba carin na uvoz iz zavezniških držav, ki si prizadevajo za kolektivno varnost zveze Nato, povsem napačna. »O tem bomo govorili v neposrednih pogovorih z administracijo ZDA,« je povedal.
Čas je, da Danska vrne dolg – na kocki je svetovni mir!
Od 1. februarja bodo za Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko veljale desetodstotne carine na vse blago, izvoženo v ZDA, je napovedal Trump. Dodal je, da bo te carine s 1. junijem zvišal na 25 odstotkov, kar bo veljalo do sklenitve sporazuma o popolnem in celotnem nakupu Grenlandije, ki je sicer dansko avtonomno ozemlje.
150 let trajajoča prizadevanja
Spomnil je, da skušajo ZDA Grenlandijo kupiti že več kot 150 let. »Mnogi predsedniki so to poskušali, in to z dobrim razlogom, vendar jih je Danska vsakič zavrnila. Zdaj je zaradi zlate kupole ter sodobnih obrambnih in napadalnih oborožitvenih sistemov potreba po pridobitvi še posebno pomembna,« je zapisal.
»Dansko in vse države Evropske unije ter druge države smo dolga leta subvencionirali, tako da jim nismo zaračunavali carin ali drugih oblik nadomestila. Zdaj, po stoletjih, je čas, da Danska vrne dolg – na kocki je svetovni mir!« še piše v Trumpovi objavi.
Dodal je, da si Kitajska in Rusija želita prisvojiti Grenlandijo, Danska pa je pri tem nemočna. »Trenutno imajo za zaščito dve pasji vpregi, eno so dodali pred kratkim,« je bil kritičen. »Le ZDA pod predsednikom Donaldom J. Trumpom lahko sodelujejo v tej igri, in to zelo uspešno,« je poudaril in dodal, da nihče ne bo posegal po otoku, še posebno ker da je ogrožena nacionalna varnost ZDA in vsega sveta.
Ob tem je bil Trump oster do Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Finske, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost napotile manjše število vojaških častnikov ali drugih pripadnikov oboroženih sil. Zapisal je, da so odpotovale na Grenlandijo »z neznanim namenom«. To je po njegovih besedah zelo nevarna situacija za varnost, zaščito in preživetje planeta.
»Te države, ki igrajo zelo nevarno igro, so v igro vnesle raven tveganja, ki ni sprejemljiva ali trajnostna,« je ocenil Trump. Kot je zapisal, je zato nujno, »da se za zaščito svetovnega miru in varnosti sprejmejo strogi ukrepi, da se ta potencialno nevarna situacija hitro in brez dvoma konča«.
Odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost je sicer danes sprejela tudi Slovenija.
Ob koncu zapisa je Trump poudaril, da so ZDA pripravljene na takojšnja pogajanja z Dansko oziroma katero koli od teh držav.
Državam, ki nasprotujejo njegovim načrtom na Grenlandiji, je že v petek zagrozil z uvedbo novih carin.
Ameriški predsednik je v preteklosti večkrat ponovil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo, pri tem pa ni izključil niti možnosti prevzema s silo. Bela hiša je v četrtek sporočila, da nameščanje evropskih sil na Grenlandiji nima nobenega vpliva na Trumpove načrte o ameriškem prevzemu danskega avtonomnega ozemlja.