S precej dobre volje je ameriški predsednik Donald Trump začel svojo azijsko turnejo krepitve partnerstev in sklepanja poslov v nedeljo v Maleziji. Glavna preizkušnja ga čaka v četrtek, ko se bo v Južni Koreji predvidoma sestal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in poskušal iskati čezpacifiško soglasje, da se trgovinska vojna med državama spet usmeri v mirnejše vode.
Ob carinskih zaostrovanjih med državama so se napetosti v zadnjih tednih med Pekingom in Washingtonom še okrepile, saj je Kitajska uvedla stroge izvozne omejitve redkih zemelj na Zahod. To je velik problem za tamkajšnjo tehnološko industrijo, ki je od teh elementov močno odvisna pri proizvodnji elektrotehnike. Zaradi izvoznih omejitev je Trump zagrozil z dodatnim 100-odstotnim povišanjem carin na kitajski uvoz. Na pripravljalnih sestankih na ameriško-kitajski vrh naj bi dosegli močan napredek, zaradi česar so bili v ameriški administraciji optimistični, da srečanje Xija in Trumpa ne bo prispevalo k eskalaciji trgovinskih odnosov med državama, temveč prav nasprotno. Ameriški finančni minister Scott Bessent je sporočil, da stopnjevanje carin na kitajsko blago ni na mizi. Temu so prikimali tudi s kitajske strani, rekoč, da je bilo doseženo osnovno soglasje.
Obrisi dogovora
Bessent pričakuje, da bodo na srečanju dobili nekakšen odlog nadzora nad izvozom redkih zemelj, ZDA pa bodo odložile napovedano povišanje carin s 1. novembrom. Ključni del dogovarjanja naj bi bila tudi zaveza Kitajske, da bo v prihodnjih letih spet kupovala znatne količine ameriške soje. Temeljno soglasje v pripravljalnih pogovorih naj bi vključevalo tudi vprašanje omejevanja prihoda fentanila s Kitajskega, kar je bil eden izmed uradnih razlogov, da so ZDA uvodoma uvedle carine na kitajski uvoz. Gre za močno sintetično opioidno zdravilo, ki ga je sicer uprava za hrano in zdravila odobrila za uporabo kot analgetik in anestetik. Da je možen trgovinski dogovor s Kitajsko, je bil optimističen tudi Trump, ki pa je nakazal, da verjetno ne bo dosežen še na tokratnem srečanju s Xijem, temveč po njegovem obisku na Kitajskem in Xijevem v ZDA.
Trump sicer namerava pogovore s Xijem izkoristiti tudi za iskanje rešitve glede vojne v Ukrajini. Izrazil je upanje, da bo Kitajska izkoristila svoj vpliv na Moskvo in »nam pomagala pri spopadanju z Rusijo«. Kitajska je največja odjemalka ruske nafte, tamkajšnja podjetja pa že razmišljajo, kako se odzvati na ameriške sankcije proti ruski naftni industriji, da te slednjič po mesecu dni ne bi doletele tudi njih, če bi še naprej poslovno sodelovale z ruskimi podjetji.
Dobra volja predsednika
Trump je svojo azijsko turnejo v nedeljo sicer začel v Maleziji, kjer se je udeležil srečanja organizacije Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), ki je medse sprejela enajsto članico – Vzhodni Timor. Dobre volje je ameriški predsednik prispel v prestolnico Kuala Lumpur, kjer ga je ob sprehodu po rdeči preprogi z malezijskim premierjem Anwarjem Ibrahimom pozdravila tradicionalna plesna skupina, Trump pa je stopil s preproge in dobrih deset sekund poplesaval z nastopajočimi.
V podobno prijetnem vzdušju se je nadaljevala njegova udeležba na zasedanju ASEAN. Tam sta voditelja Tajske in Kambodže ob Trumpovi prisotnosti podpisala sporazum o okrepljenem premirju, potem ko sta se pred tremi meseci odločila končati mejne spopade po Trumpovem posredovanju. Takrat je ameriški predsednik poklical voditelja obeh držav in ju pozval, naj končata sovražnosti, sicer tvegata, da bodo njuni trgovinski pogovori z Washingtonom ustavljeni. Obe strani druga drugo krivita za začetek petdnevne izmenjave raket in težkega topništva, v kateri je v najhujših spopadih v novejši zgodovini umrlo najmanj 48 ljudi, približno 300.000 pa jih je bilo začasno razseljenih.
»Zaradi močne ameriške zavezanosti stabilnosti in miru v tej regiji ter v vseh regijah, kjer lahko to storimo, si je moja administracija takoj začela prizadevati za preprečitev stopnjevanja konflikta. Sklenili smo dogovor in poročali o njem. Vsi so bili nekako presenečeni, da smo ga dosegli tako hitro,« je bil zadovoljen Trump.
