Trump naj bi po navedbah virov med drugim razmišljal o napadu ameriških sil na iranski jedrski objekt Fordov, navaja britanski BBC. Ta je zakopan globoko v goro, za njegovo uničenje pa bi bile potrebne posebne 14-tonske bombe za uničevanje bunkerjev, ki pa jih lahko odvržejo le ameriški bombniki B-2.
Ameriški predsednik je sicer včeraj povedal, da se še ni odločil glede vojaškega posredovanja v konfliktu med Iranom in Izraelom, češ da bo to morda storil, morda pa ne. Opozoril je, da mu je potrpljenje glede Irana pošlo. Islamsko republiko je zopet pozval k brezpogojni predaji, ki pa jo v Teheranu zavračajo.
Po njegovih besedah je Iran že sporočil, da si želi pogajanj. Zatrdil je, da so v Teheranu celo predlagali, da bi pogajanja o iranskem jedrskem programu potekala v Beli hiši.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pred tem ZDA posvaril pred morebitno vojaško intervencijo v Iranu. V televizijskem nagovoru je zatrdil, da se njegova država ne bo predala ali pristala na vsiljen mir. Trumpu je tudi sporočil, da grožnje na Irance nimajo vpliva in da naj grozi tistim, ki se groženj bojijo.
Izrael in Iran z novimi medsebojnimi napadi
Tako v Teheranu kot v Izraelu so se tudi danes nadaljevala bombardiranja. Izraelsko vojno letalstvo je izvedlo bombne napade v Teheranu, Karaju in na nedelujoč reaktor v Khondabu.
Gre za neaktiven težkovodni reaktor, ki je bil do nekaj let nazaj znan pod imenom Arak. Zaenkrat ni jasno, ali so bombe neposredno zadele reaktor ali zgolj objekte okoli njega. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev, saj je bil objekt po izraelskih vnaprejšnjih opozorilih evakuiran. Reaktor je bil po mednarodnem sporazumu o omejitvi jedrskega programa delno onesposobljen in že več let ni deloval, tako da po besedah iranskih oblasti ni nevarnosti radiološkega onesnaženja.
To je potrdila tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo, ki je do nedavno nadzoroval tudi ta iranski pobrat s sovjimi inšpekcijami. Sporočili so, da je bil reaktor zadet, vendar v njem ni bilo radioaktivnega materiala. Tovarna za proizvodnjo težke vode naj ne bi bila poškodovana. Težka voda sicer ne predstavlja radiološke nevarnosti. Gre za vodo, kjer so so vodikovi atomi v molekuli vode izotopi devterij, ki ima v jedru dodaten nevtron.
Izrael Iran obtožuje, da je reaktor namenjen pridobivanju plutonija, ki je poleg urana z povečanim deležem izotopa U235, drugi praktičen material za izdelavo jedrske bombe.
Po besedah izraelskega vojnega letalstva je bi ponovno napaden tudi kompleks za bogatenje urana v Natanzu.
Iranske balistične rakete so ponoči zadele več ciljev v Izraelu, večinoma v Tel Avivu in širši okolici. Med poškodovanimi objekti je bolnišnica Soroka v Tel Avivu. Ranjenih naj bi bilo nekaj več kot 30 ljudi, o smrtnih žrtvah pa ne poročajo.
"Bolnišnica Soroka v Beršebi na jugu Izraela naj bi bila neposredno zadeta. Več podrobnosti sledi," je na omrežju X zapisalo izraelsko zunanje ministrstvo. Tiskovni predstavnik bolnišnice je medtem poročal o poškodbah objekta. "Trenutno ocenjujemo škodo, vključno z ranjenci. Javnost prosimo, da v tem času ne prihaja v bolnišnico," je dodal.
Na spodnjem posnetku posledice udara balističnih raket v bližini bolnišnice Soroka.
Šesti dan vojne
Izrael je s petkovim obsežnim napadom na Iran sprožil nov val zaostrovanj na Bližnjem vzhodu. Medsebojni napadi so doslej terjali več kot 240 življenj, veliko večino na iranski strani. Po neuradnih podatkih je žrtev še precej več.
Med ubitimi so tudi vodilni možje iranskih oboroženih sil in več jedrskih znanstvenikov. Izrael trdi, da so napadi usmerjeni proti iranskemu jedrskemu programu, saj naj bi bila islamska republika zelo blizu temu, da razvije jedrsko orožje.
Iran naj bi od petka proti Izraelu izstrelil okoli 400 raket, od katerih jih je približno 40 prebilo zračno obrambo, navaja tiskovna agencija Reuters.
