»Zaradi programov testiranja, ki jih izvajajo druge države, sem ministrstvu za vojno naročil, naj začne enakovredno testirati naše jedrsko orožje. Ta postopek se bo začel takoj,« je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju truth social tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Južni Koreji.
Pri tem je poudaril, da imajo ZDA več jedrskega orožja kot katera koli druga država. »Rusija je na drugem mestu, Kitajska pa daleč zadaj na tretjem,« je zapisal, vendar dodal, da bo Kitajska ta zaostanek v petih letih nadoknadila.
»Ker drugi preizkušajo jedrsko orožje, je primerno, da to storimo tudi mi. Lokacije jedrskih poskusov bodo določene pozneje,« pa je Trump dejal po srečanju s Xijem.
Testiranje jedrskih bomb ali raket, ki nosijo te bombe?
Trumpova odločitev prihaja po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin v torek sporočil, da je Rusija preizkusila podvodni dron na jedrski pogon pozejdon. To je bil drugi preizkus ruskih jedrskih oborožitvenih sistemov v nekaj dneh, potem ko je Rusija v nedeljo preizkusila napredno raketo burevestnik na jedrski pogon, za katero Putin trdi, da ima neomejen doseg.
V obeh primerih je šlo za testiranje orožja, ki nosi jedrske konice, in ne za testno eksplozijo jedrskih bomb. Raketa burevestnik zaradi svojega pogona kljub temu predstavlja tveganje jedrskega onesnaženja, kot se je zgodilo pri testu leta 2019. Norveške oblasti so povedale, da so zaznale test rakete burevestnik na ruskem arktičnem otočju Nova dežela, za zdaj pa niso zaznale izpusta radioaktivnih materialov.
Glede na kontekst dogodkov je tako verjetno, da ima ameriški predsednik v mislih testiranje orožja, ki nosi jedrske konice, in ne testne eksplozije jedrskih bomb. To testiranje prepoveduje pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov iz leta 1996, ki sta jo podpisale tako ZDA kot Rusija. Nobena od teh držav v zadnjih tridesetih letih sporazuma ni kršila, imata pa obe državi večje programe, ki poskušajo s spremljanjem atmosfere in podzemnih tresljajev zaznati morebitne kršitve.
Države z jedrskim orožjem redno testirajo sistem za uporabo tega orožja
Države, ki imajo jedrski arzenal, redno testirajo rakete, ki nosijo jedrske bombe, in so tako del jedrskega arzenala držav. ZDA so na primer konec septembra ob obali Floride testirale balistično raketo trident, ki jo uporabljajo ameriške podmornice in se izstreli pod morsko gladino. Maja pa je ameriška vojska zadnjič testirala raketo minuteman III, ki je kopenska balistična raketa, izstreljena iz podzemnih silosov.
Več kot 2000 testov jedrskih bomb
ZDA so zadnji test jedrskega orožja izvedle leta 1992 v zvezni državi Nevada. Istega leta je takratni predsednik ZDA George H. W. Bush uvedel moratorij za jedrske poskuse.
Odtlej so ZDA v svojih nacionalnih laboratorijih močno vlagale v eksperimentalna in računalniška orodja, ki omogočajo pridobivanje podatkov o delovanju jedrskega orožja tudi brez testnih eksplozij. Velik izziv je namreč dejstvo, da se radioaktivni materiali, ki sestavljajo sredico jedrskih bomb, s časom spreminjajo, zato je težko predvideti, kako se bo delovanje eksplozije spremenilo, če je orožje staro.
Tako ZDA kot Rusija trenutno vlagajo veliko sredstev v obnovo jedrskih bomb, pri čemer se materiale iz obstoječih jedrskih konic, večinoma izdelanih še pred koncem hladne vojne, uporabi za izdelavo novih.
Med hladno vojno so imele tako ZDA kot Sovjetska zveza izredno obsežne programe testiranja jedrskih bomb. Vsaka od držav je testirala okoli tisoč jedrskih bomb. Velika večina od teh je bila izvedena globoko pod zemljo.
Testiranja jedrskih bomb v atmosferi povzročajo precejšnje onesnaženje z radioaktivnimi materiali, ki zajeme veliko večje območje kot sama eksplozija. Washington in Moskva sta leta 1965 sklenila prvi sporazum o omejevanju testiranj jedrskih bomb, ki je prepovedal testiranje bomb v zraku ali pod vodo. Nekatere druge države so te teste sicer nadaljevale – Francija recimo do leta 1975 in Kitajska do leta 1980.
