Po več tednih priprav so ZDA oblikovale prvi osnutek resolucije varnostnega sveta, s katerim bi najvišji organ Združenih narodov avtoriziral napotitev mednarodnih sil v Gazo. Potem ko so od začetka vojne v Gazi pred več kot dvema letoma kar šestkrat blokirale resolucije varnostnega sveta, ki so zahtevale takojšnjo prekinitev spopadov, ZDA zdaj za osrednji del Trumpovega 20 točk obsegajočega načrta iščejo mednarodno legitimnost.
Iskanje mednarodne legitimnosti
Po doslej znanih podatkih naj bi osnutek resolucije prav tako predvideval še, da se pozdravi ustanovitev sveta za mir, osrednjega organa, ki bi bedel nad delovanjem palestinske tehnokratske vlade in deloval, vse dokler Palestinci ne bi opravili ustreznih reform v Gazi. Donald Trump bi tako dobil mednarodno podporo za svoje vodenje tega sveta za mir, pri katerem naj bi nekdanji britanski premier Tony Blair deloval kot vrhovni izvršni upravnik Gaze. Osnutek resolucije so predstavili nestalnim članicam varnostnega sveta, tudi slovenskemu veleposlaniku Samuelu Žbogarju. Prav tako pa so na zasedanju sodelovali tudi diplomatski predstavniki obeh posrednikov, Egipta in Katarja, ter predstavniki Savdske Arabije, Turčije in Združenih arabskih emiratov. Vse te države se poleg Indonezije, Pakistana in Jordanije omenjajo kot tiste, ki bi sestavile prihodnje stabilizacijske enote za Gazo.
Za mednarodne sile in mirovni svet se torej išče legitimnost mandata Združenih narodov. Tako mirovne sile kot mirovni svet naj bi sprva imeli dvoletni mandat – do konca leta 2027. Osnutek resolucije naj vsaj za zdaj ne bi predvideval, da se mora varnostnemu svetu poročati o poteku mirovne operacije. Iz doslej znanih podatkov o mandatu o stabilizacijskih silah je sicer vprašljivo, ali bodo v tako široko zastavljen mandat privolile arabske in islamske države, ki naj bi prispevale vojake za mirovno misijo.
Široka pooblastila za vojake?
Kot je znano, po sedanjih zamislih ZDA naj misija ne bi bila zgolj mirovna (peace-keeping), temveč tudi misija vzpostavljanja miru (peace-enforcing). Pristojnosti mirovne misije naj bi bile varovanje meja Gaze z Izraelom in Egiptom, zaščita civilistov in humanitarnih koridorjev ter usposabljanje nove palestinske policije. Sodelovanje med palestinsko policijo in mednarodnimi silami naj bi bilo sicer ključno. Delo mirovnih sil naj bi potekalo v tesnem sodelovanju z Egiptom in Izraelom, je navedeno v osnutku resolucije, toda nikjer ni omenjeno, da bi takšno sodelovanje potekalo tudi s palestinskim ljudstvom ali z začasnimi palestinskimi oblastmi Gaze. Tudi to utegne biti eden od kamnov spotike tega osnutka resolucije.
Po neuradnih informacijah iz ameriške administracije naj bi bile sile »izvršilne in ne mirovne«. Smele naj bi uporabljati vse potrebne ukrepe za uresničitev svojega mandata. To pomeni, da bi imele pristojnost uresničevanja mirovnega dogovora tudi s silo. Pooblastila naj bi bila precej široka. Sile bi smele stabilizirati varnostne razmere v Gazi. Zagotavljale naj bi izvajanje procesa demilitarizacije Gaze, vključno z uničenjem in preprečevanjem ponovne zgraditve vojaške, teroristične in ofenzivne infrastrukture.
Bodo Arabci privolili v zamisel?
Takšen obseg mandata bi dejansko pomenil popolno izpolnitev izraelskih želja. Če se namreč Hamas ne bi odločil sam razorožiti, bi ga s silo v to po zdajšnjem predlogu lahko prisilile stabilizacijske sile. Kako kočljivo je vprašanje obsega mandata o stabilizacijskih silah, je pred tedni že nakazal jordanski kralj Abdulah II. »Kakšna bi bila naloga varnostnih sil v Gazi? Upamo, da bo to ohranjanje miru, kajti če bi šlo za uveljavljanje miru, se tega nihče ne bi hotel dotakniti,« je takrat rdečo linijo za arabske države opredelil kralj Abdulah II.
Ponedeljkovo srečanje več arabskih in islamskih držav v Carigradu glede morebitne napotitve njihovih sil še ni dalo dokončnega odgovora. Takrat je turški zunanji minister Hakan Fidan sporočil, da države še vedno pripravljajo mandat Združenih narodov o stabilizacijskih silah in bodo na podlagi tega odločile, ali bodo poslale vojake. Odzivov arabskih in islamskih držav po predstavitvi osnutka resolucije še ni bilo zaslediti.
Podrobnosti resolucije o stabilizacijskih silah bi v poteku konzultacij v varnostnem svetu utegnili še dopolniti. Izrael je denimo v prejšnjih tednih že zavrnil sodelovanje turške vojske v teh stabilizacijskih silah. V njih tudi ne bo ameriških enot. Tem se pripisuje vloga koordinatorja zunaj ozemlja Gaze.
