Potem ko je vse bolj avtokratski Donald Trump že poslal pripadnike ameriške vojske v Los Angeles in Washington D. C., jih namerava zdaj napotiti še v Chicago, New York in Baltimore. Na tak način hoče tem mestom »pomagati« v boju proti kriminalu, nezakonitim migrantom in brezdomcem. A vojaki, ki so v resnici neučinkoviti, bi lahko povzročili samo več nemira v teh mestih.
Demokratska stranka je 79-letnega predsednika Donalda Trumpa obtožila, da s pošiljanjem rezervistov ameriške vojske v velika mesta, v katerih so župani demokrati, ustvarja krizna žarišča po ZDA. Republikanski predsednik trdi, da je to nujno, ker ta mesta razjeda kriminal. »V naših mestih bomo zagotovili večjo varnost,« pravi Trump, ki očitno teži k militarizaciji države in avtokratski vladavini. Ta se kaže tudi v tem, da po zgledu Vladimirja Putina uporablja zvezne preiskovalce za postopke pregona proti svojim političnim nasprotnikom, kot je zdaj tudi njegov nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton.
Vojska v rasno mešana mesta
Ameriške vojake, to je pripadnike nacionalne garde, namerava zdaj poslati še v 20-milijonski New York, ki je največje mesto v ZDA, devetmilijonski Chicago v Illinoisu in dvomilijonski Baltimore, največje mesto zvezne države Maryland. Že junija je poslal 4000 rezervistov iz nacionalne garde in 700 marincev v 13-milijonski Los Angeles, 12. avgusta pa še 800 rezervistov nacionalne garde in 500 pripadnikov zveznih agencij, tudi FBI, v Washington D. C., ki ima 700.000 prebivalcev.
Petim omenjenim mestom je skupno, da so rasno zelo mešana in imajo v njih večino demokrati. Guvernerji Kalifornije, Illinoisa in Marylanda pa so ne le veliki Trumpovi politični nasprotniki, ampak tudi potencialni demokratski predsedniški kandidati na volitvah leta 2028. Menda poskuša Trump z njimi izzvati besedne dvoboje, ki naj bi mu pomagali do še tretje izvolitve. Pred tedni je sicer dejal, da se »verjetno« ne bo potegoval za tretji mandat, čeprav ima najboljšo javnomnenjsko podporo.
Gardisti v Washingtonu nosijo orožje
Rezervisti nacionalne garde se težko borijo proti kriminalu, saj ne smejo nikogar aretirati in preiskati. To pa ne velja za agente FBI, ki v Washingtonu D. C. skupaj z lokalnimi policisti ustavljajo avtomobile in preverjajo dokumente sumljivih. Po trditvah državne tožilke Pam Bondi, ki jo je februarja postavil Trump, pa so v teh dveh tednih v Washingtonu D. C. aretirali že 1007 ljudi, samo v nedeljo zvečer 86. Med priprtimi so predvsem nezakoniti migranti.
Rezervisti nacionalne garde pa samo patruljirajo na območjih, kjer je veliko kriminala in kjer se zadržujejo turisti. Od nedelje v Washingtonu D. C. nosijo strelno orožje, kar sproža ostre odzive med demokrati in v delu ameriške javnosti. Sicer vojska trdi, da orožje »lahko uporabljajo le v skrajni sili in ob grožnji s smrtjo ali resno telesno poškodbo«.
Demokrati proti novim napotitvam
Konec tedna je med demokrati završalo tudi zato, ker je Trump izjavil, da namerava poslati nacionalno gardo v Chicago. »Donald Trump nima pravne osnove in pristojnosti, da bi poslal zvezno vojsko v Chicago,« je za CNN dejal Hakeem Jeffries, vodja demokratske manjšine v predstavniškem domu ameriškega kongresa. »Še naprej moramo podpirati lokalne sile reda in miru. Ne smemo dovoliti Trumpu, da se igra z življenji Američanov, kot tudi ne, da ustvarja krize, da bi odvrnil pozornost od svoje vse večje nepriljubljenosti,« je še sporočil Jeffries. »Ne bomo dovolili, da bi nam diktator vsiljeval voljo,« pa je izjavil J. B. Pritzker, demokratski guverner Illinoisa. Donald Trump trdi, da ga »čudovite afroameriške ženske prosijo«, naj pošlje vojsko v Chicago.
