Kitajski voditelj Xi Jinping je v nedeljo z velikim pompom v 14-milijonskem pristaniškem mestu Tianjin južno od Pekinga zbral voditelje Rusije, Indije, Irana, Turčije, Belorusije, Srbije in še dvajsetih azijskih držav. V času Trumpovega dvigovanja carin in geostrateških napetosti se Xi zavzema za neki drugi mednarodni red, v središču katerega bi bila Kitajska.
Gre za še eno od srečanj Šanghajske organizacije za sodelovanje (na političnem, gospodarskem in varnostnem področju), ki potekajo vse od leta 2001. V njej so bili najprej poleg Kitajske in Rusije še Kazahstan, Tadžikistan, Kirgizistan in Uzbekistan. Leta 2016 sta se priključila Indija in Pakistan, v zadnjih letih pa še Iran in Belorusija. Tako je danes v šanghajski skupini, ki naj bi bila nekakšna protiutež Natu oziroma Zahodu, 10 članic in 16 držav opazovalk. Predstavlja polovico svetovnega prebivalstva in četrtino svetovnega BDP. Te številke kažejo, da igra Kitajska vse pomembnejšo vlogo v svetovni politiki in gospodarstvu, da je torej v šanghajsko skupino sposobna privabiti številne države. Nekateri sicer v tej organizaciji vidijo povezovanje in solidarnost globalnega juga.
Kdo bo na paradi v Pekingu?
Ruski predsednik Vladimir Putin je prišel v nedeljo zjutraj z veliko delegacijo. Po srečanju z Donaldom Trumpom na Aljaski tako znova dokazuje, da kljub haaški tiralici zaradi vojnih zločinov v svetu ni izoliran in bojkotiran. Kot srbski predsednik Aleksandar Vučić in slovaški premier Robert Fico bo v sredo na veliki vojaški paradi v Pekingu, tretji, odkar je leta 2012 Xi prevzel oblast. Tokrat bo potekala 80 let po koncu druge svetovne, po japonski kapitulaciji, s katero se je končala tudi 14-letna okupacija večjega dela Kitajske, med katero so bile proti koncu vojne čete desnega Čankajška oslabljene, tako da so po vojni v državljanski vojni zmagali komunisti Mao Cetunga. Sovjetska zveza je sicer v vojno proti Japonski vstopila šele 8. avgusta 1945, pred tem si je Japonci niso upali napasti, ker so avgusta 1939 enote Rdeče armade pod poveljstvom generala Georgija Žukova japonski vojski v današnji Mongoliji prizadele hud poraz.
Japonska kapitulacija pred 80 leti je prav tako pomenila konec okupacije Koreje in na paradi bo prisoten tudi severnokorejski tiran Kim Jong Un, ki sicer zelo redko zapušča svojo državo. O tem, kako Kitajska povečuje svoj vpliv in moč, priča tudi prihod malezijskega in indonezijskega voditelja na parado.
Huda Trumpova napaka
Vrh Šanghajske organizacije v Tianjinu bi lahko bil zgodovinski, saj je Xi tam sprejel tudi indijskega premierja Narendro Modija, ki je bil nazadnje na Kitajskem leta 2018. Zdaj si državi po več letih napetih odnosov, ko sta bili zaradi mejnih vprašanj včasih, tudi lani, celo na robu vojne, prizadevata za zbližanje. Modi se torej zbližuje z avtokratskimi režimi, kakršna sta Xijev in Putinov.
Indija, ki velja za največjo demokracijo na svetu, bi se tako lahko oddaljila od Zahoda in drugih demokratičnih držav. Ravno v teh dneh ji je Trump zaradi uvoza ruske nafte zvišal ameriške carine, in sicer s prejšnjih 25 na 50 odstotkov. Torej ima Indija, ki je še lani veljala za ključno zaveznico ZDA proti Pekingu, dvakrat višje ameriške carine kot Kitajska, ki prav tako uvaža rusko nafto. Poleg tega je Trump v nedavnem zaostrovanju med Indijo in Pakistanom, ki že več let velja za kitajskega zaveznika, stopil na stran Islamabada. Trump je naredil veliko napako, saj Indija gospodarsko hitro napreduje in je že zdaj država z največ prebivalci.
Sicer se je Modi pred obiskom na Kitajskem po telefonu pogovarjal z Volodimirjem Zelenskim in zdaj poskuša Putina prepričati v premirje. Pri tem mu v Tianjinu pomaga zlasti turški predsednik Reçep Tayyip Erdogan.
