Predčasni odhod ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vrha G7 v Kanadi, njegovi pozivi prebivalcem Teherana k evakuaciji in premiki ameriške vojske proti Bližnjemu vzhodu sprožajo ugibanja, kaj pripravlja ameriška administracija, edina svetovna velesila, ki lahko doseže konec spopadov med Iranom in Izraelom.
Nadaljnji koraki ZDA niso jasni. Iran nakazuje pripravljenost na pogajanja z ZDA in hkrati še naprej odgovarja na izraelske napade, iz ameriške administracije pa prihajajo različni signali. Trump pravi, da bi Iran o pogajanjih moral razmisliti prej. Prav tako ni pojasnil, ali res namerava na pogajanja z Iranom poslati podpredsednika J. D. Vancea in posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki je ZDA zastopal v petih krogih jedrskih pogajanj z Iranom. »Vse je odvisno od tega, kaj se bo zgodilo, ko se vrnem,« je pojasnjeval, kasneje pa po spletnih omrežjih sporočal, da ni ravno razpoložen za pogajanja z Iranom in da se zavzema za nekaj boljšega od premirja.
V tem duhu je tudi zavrnil francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je menil, da je Trump vrh G7 zapustil prej, ker pripravlja teren za dogovor o prekinitvi spopadov. S še enim enigmatičnim stavkom, da si želi resnični konec jedrskega konflikta in popolno predajo Irana, je Trump poskrbel za nov krog špekulacij, kakšen diplomatski dogovor ali morda vojaški poseg pripravlja.
Položaj ameriških sil ostaja nespremenjen
Vse te izjave in pogosto tudi nasprotujoči si pomeni so puščali precejšnjo negotovost o nadaljnjih ameriških korakih. Želja ZDA sicer je, da jih konflikt med Iranom in Izraelom ne posrka vase. Medtem ko je Izrael nadaljeval napade na iranske cilje – v enem izmed njih so likvidirali Alija Šadmanija, novega vodjo iranskih oboroženih sil po likvidaciji Gholama Alija Rašida – ZDA na Bližnji vzhod pošiljajo nove okrepitve. Preusmeritev letalonosilke USS Nimitz iz Južnokitajskega morja na Bližnji vzhod in večjega števila letal za oskrbo lovcev z gorivom v zraku je kazala na morebitno zaostrovanje konflikta. V Beli hiši so sicer trdili, da se položaj ameriških sil na Bližnjem vzhodu ni spremenil – ostale so v »obrambnem položaju«. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je po domnevni ameriški rdeči luči za likvidacijo vrhovnega verskega voditelja ajatole Alija Hameneja še naprej prepričan, da takšno dejanje lahko zaustavi konflikt.
Številni Teherančani so v dolgih avtomobilskih kolonah zapuščali mesto in se iz vedno znova napadene prestolnice prebijali na sever države. Državljani so bili pahnjeni v dodatno negotovost zaradi kibernetskega napada na banko Sepah. V Izraelu so medtem državljani ob vsakem iranskem napadu še naprej odhajali v zaklonišča, pri tem pa ugotavljali, da jih je premalo na razpolago. Skorajda povsem je medtem iz novic izginila vojna v Gazi. Tam je izraelski tank v torek po besedah prič na večtisočglavo množico ljudi, ki so upali na kakšen paket s tovornjakov s humanitarno pomočjo, izstrelil dva izstrelka. Ubitih je bilo najmanj 70 ljudi, drugod v Gazi pa še najmanj 19.
