Kot je Rubio dejal za katarski medij Al Jazeera, lahko Iran upošteva mednarodno pravo in dovoli prehod ladjam prek ožine, ali pa bo "koalicija držav iz vsega sveta in regije ob sodelovanju ZDA poskrbela, da se odpre". Podrobnosti o morebitnih ukrepih ni predstavil.
"Če se odločijo blokirati ožino, se bodo morali soočiti s pravimi posledicami, ne le s strani ZDA, ampak tudi držav v regiji in svetu," je dejal v pogovoru, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Bi pa se z vprašanjem Hormuške ožine ukvarjali šele po dosegu ključnih ciljev vojaškega posredovanja, med katere je vštel uničenje iranskega letalstva in mornarice ter zmanjšanje lokacij za izstreljevanje raket. Te bi bilo po njegovih besedah mogoče doseči "v tednih, ne mesecih".
Trumpu se mudi končati vojno
Ameriški Wall Street Journal medtem poroča, da naj bi bil Trump pripravljen končati vojno proti Iranu, četudi bi Hormuška ožina ostala v pretežni meri zaprta. Operacija za odprtje prehoda bi namreč trajanje konflikta zavlekla prek predvidenih štirih do šestih tednov.
Namesto tega naj bi Trump želel odprtje ključne poti doseči po diplomatski poti, šele v primeru neuspeha pa se za pomoč pri deblokadi obrniti na zaveznike v Evropi in Zalivu, ob sklicevanju na predstavnike administracije poroča časnik, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.
Bela hiša je BBC v prošnji za odziv napotila na izjave, ki jih je glede Hormuške ožine za Al Jazeero dal Rubio.
Višje cene nafte
Hormuška ožina je ključna pomorska pot za tranzit nafte in plina iz regije. Iranski napadi in grožnje spričo konflikta, ki sta ga februarja sprožila ZDA in Izrael, so v veliki meri ustavili promet prek poti, po kateri sedaj pluje le omejeno število tankerjev. Motnje v dobavi so na svetovnih trgih prispevale k vse višjim cenam energentov.
