Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijo NBC dejal, da se ne šali, ko občasno omenja možnost svojega tretjega mandata. Na vprašanje, ali si ga želi, je odvrnil, da »rad delam«, nato pa, da je še prezgodaj govoriti o tem, da pa obstajajo načini. To je v ZDA razvnelo javno razpravo, kot se pogosto zgodi ob predsednikovih izjavah.
Edini ameriški predsednik, ki je doslej služil več kot dva mandata, je bil Franklin Delano Roosevelt – štiri (1933–1945). Dotlej je veljalo nepisano pravilo, nekakšen tihi dogovor, da predsedniki ne poskušajo s tretjim mandatom. Nekateri sicer vseeno so, a neuspešno. Roosevelt pa je leta 1940 v tretje kandidiral zaradi druge svetovne vojne, nato pa leta 1944 še četrtič in zmagal. Toda to je sprožilo veliko upora in zato so leta 1951 sprejeli 22. ustavno dopolnilo, ki pravi, da »nihče ne more biti izvoljen na predsedniški položaj več kot dvakrat«.
Sprememba ustave praktično nemogoča
Najbolj eleganten način za Trumpov morebitni tretji mandat bi bil torej sprememba ustave. Republikanski kongresnik iz Tennesseeja Andy Ogles je januarja v predstavniškem domu že predlagal resolucijo, po kateri bi bila oseba lahko na predsedniški položaj izvoljena trikrat, če prva dva mandata ni služila zaporedoma (kot ju ni Trump).
Vendar je sprememba ustave zahtevna. Najprej jo morata z dvotretjinsko večino podpreti tako predstavniški dom kot senat. To se zdaj zdi praktično neuresničljivo, saj bi moral za amandma glasovati znaten del demokratov. Potem pa mora takšen predlog ratificirati še tri četrtine ameriških zveznih držav, torej najmanj 38 od 50 (demokrati imajo trenutno večino v 21 kongresih zveznih državah). Po tej poti so izpeljali vseh 27 dosedanjih sprememb ameriške ustave. Obstaja še možnost spremembe mimo kongresa, če zvezne države skličejo ustavno konvencijo, a tega niso storile še nikoli.
Poti mimo izvolitve
Na NBC so Trumpa vprašali o še eni poti do njegovega tretjega predsedovanja – da bi bil na naslednjih volitvah podpredsedniški kandidat, predsedniški pa J. D. Vance (ali kdo drug), potem pa bi po morebitni zmagi predsedniški kandidat takoj odstopil ali se izrekel za nezmožnega opravljati funkcijo in Trump bi spet postal predsednik. »To je ena metoda,« je dejal Trump. Toda tu je spet ustava, ki navaja, da »nihče, ki po ustavi ne more zasesti predsedniškega položaja, ne more zasesti niti podpredsedniškega položaja«. Po tem 12. amandmaju iz leta 1804 Trump torej ne bi mogel biti več niti podpredsednik države, tako se vsaj zdi. Vendar pa se ustavni strokovnjaki o tem ne strinjajo povsem – in tu razprava zaide v zelo pravniške vode.
12. amandma je bil namreč sprejet skoraj 150 let pred ustavno omejitvijo števila mandatov in se zato izvorno nanaša na druge pogoje za predsedniški položaj (starost najmanj 35 let, rojen v ZDA, najmanj 14 let bivanja v ZDA). Poleg tega 22. amandma pravi, da nihče na predsedniški položaj ne more biti izvoljen še tretjič, ne pa, da položaja ne sme zasesti še tretjič. Kaj torej, če bi na čelo ZDA prišel po drugi poti, ne z volitvami?
V resnici so se teoretiki s tem veliko ukvarjali že precej pred Trumpom. Bruce G. Peabody in Scott E. Grant s pravne fakultete Univerze v Minnesoti sta denimo leta 1999 objavila obsežno analizo z naslovom Dvakratni in bodoči predsednik, v katerem sta razdelala še več teorij, po katerih bi oseba morda lahko prišla na čelo ZDA tretjič, denimo ko predsednik iz nekega razloga ne bi bil izvoljen do inavguracije ali ko bi bila predsednik in podpredsednik hkrati nezmožna opravljati funkcijo (v tem primeru pride na čelo države predsednik predstavniškega doma) oziroma ko bi predsednika izbrali v kongresu (če noben predsedniški kandidat ne bi dobil večine elektorskih glasov).
Obstaja še najmanj ena nekoliko drugačna možnost – da bi za predsednika kandidiral nekdo, ki bi bil nadomestni kandidat (denimo družinski član), vsi pa bi vedeli, da za njim stoji Trump, ki bi v resnici vodil državo v primeru zmage. Ta recept je v 60. letih v tekmi za guvernerja Alabame uporabil George Wallace – kandidirala in zmagala je njegova soproga, ki je potem opravljala protokolarna opravila, on pa politične posle.
