Vsaka štiri ali vsakih osem let pride dan, ko imajo ZDA prvih dvanajst ur enega predsednika, preostanek dneva pa drugega. Takšen dan je danes. Točno opoldne (po vzhodnoameriškem času, ob 18. uri po našem) bo republikanec Donald Trump v kongresni stavbi izrekel 35 besed prisege, ki jih narekuje ustava, in postal 47. ameriški predsednik, demokrat Joe Biden pa bo po štirih letih prenehal biti voditelj države. Njegov mandat je bil stisnjen med dva Trumpova in ta postaja šele drugi ameriški predsednik, ki bo na čelu države dvakrat, a ne zaporedoma.
Trumpova prisega je v zadnjem trenutku doživela velike spremembe in bo neobičajna. Ker vremenoslovci za prestolnico danes napovedujejo hud mraz in še veter, tako da bo občutek, kot da je –15 stopinj Celzija, so se organizatorji odločili prisego in govor prestaviti izpred kongresa v notranjost. Potekala bo v rotundi Kapitola, osrednjem prostoru kongresa, nad katerim se dviga znamenita kupola.
To se je nazadnje zgodilo leta 1985 ob začetku drugega mandata Ronalda Reagana, prav tako zaradi mraza. Tako bo na prisegi že drugič zapored bistveno manj navzočih, kot bi jih bilo sicer – ob Bidnovi leta 2021 jih je bilo zaradi pandemije le kakšnih tisoč.
»Nočem, da so ljudje kakor koli poškodovani, prizadeti,« je na družbenih omrežjih odločitev razložil Trump. Zato so vse, ki so se nameravali v živo udeležiti prisege na prostoru pred kongresom – pričakovali pa so jih četrt milijona – spodbudili, naj gredo nekam noter in spremljajo prenos na toplem. Med drugim bodo omogočili spremljanje prisege in Trumpovega govora v športni dvorani Capital One z 20.000 sedeži, kjer je imel Trump sinoči svoj zadnji shod pred prevzemom položaja.
Dan bo Trump začel v cerkvi
Prvi dogodki, povezani z inavguracijo, so se v Washingtonu začeli v soboto. Današnji dan pa bo Trump začel z udeležbo pri maši v episkopalni cerkvi svetega Janeza nasproti Bele hiše. Tam bo v ožjem krogu, bo pa poleg tudi novi podpredsednik James David Vance. Nato bosta s soprogo Melanio odšla na čaj ali kavo v Belo hišo k Bidnovima. To je del tradicije, ki sodi k mirnemu prenosu oblasti. Skupaj se bodo potem odpeljali v kongres, kjer se bo slovesnost začela okoli 11.30 po lokalnem času. Pred sodnikom vrhovnega sodišča Brettom Kavanaughom bo najprej prisegel Vance, opoldne pa še Trump pred predsednikom sodišča Johnom Robertsom. 35 besed prisege mora izgovoriti natanko tako, kot so zapisane v ustavi. Leta 2009 sta Roberts in Barack Obama pomotoma obrnila vrstni red nekaj besed, in da ne bi bilo pomislekov o veljavnosti prisege in predsedovanja, sta jo kasneje v pravilnem vrstnem redu ponovila v Beli hiši.
Po prisegi bo imel Trump inavguracijski govor. Za letos iz njegovega kroga napovedujejo bolj optimističen ton kot leta 2017, ko je govoril o »pokolu v Ameriki«. Nato bo šel v predsedniško sobo v kongresu, ki se nahaja blizu senatne zbornice, in tam bi verjetno že lahko podpisal prve izvršne (predsedniške) ukaze.
V kongresu bo sledilo slavnostno kosilo. Potem bi se morala Trump in Vance odpeljati po Pensilvanijski aveniji do Bele hiše in spremljati tradicionalno parado, ki pa je zaradi mraza ne bo. Preselili so jo v športno dvorano Capital One. Nato bo slovesnost še v Ovalni pisarni Bele hiše.
Zvečer pa sledijo tradicionalni plesi. Uradni so samo trije, eden za predstavnike vojske, drugi za Trumpove privržence in tretji za največje donatorje. Trump bo imel govor na vseh treh. Obama je ob svoji prvi inavguraciji sicer gostil deset plesov, Clinton kar 14, Biden zaradi covida nobenega.
Giorgia Meloni najvidnejša predstavnica Evrope
Na Trumpovi prisegi bodo prisotni člani kongresa, vsi še živi bivši predsedniki (Bill Clinton, George W. Bush in Barack Obama) ter odhajajoči Biden. Koliko bo lahko vseh navzočih, ni jasno, vsekakor pa se je število zelo zmanjšalo glede na prvotne načrte.
Predsedniki običajno na prisego ne povabijo tujih državnikov in drugih politikov, a Trump se je odločil drugače. Predvidoma bodo prisotni italijanska premierka Georgia Meloni, s katero ima Trump za zdaj najtesnejše odnose od vseh evropskih prvokategornikov, pa še nekaj evropskih politikov zelo desnih prepričanj – francoski Eric Zemmour, sovoditelj nemške skrajno desne Alternative za Nemčijo Tino Chrupalla, vodja britanske stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo Nigel Farage, bivši poljski premier Mateusz Morawiecki ... Odsoten bo madžarski premier Viktor Orban. Kitajski predsednik Xi Jinping ni sprejel vabila in je poslal podpredsednika Hana Zhenga.
Trump se pred štirimi leti sicer ni udeležil Bidnove prisege (bil je četrti odhajajoči ameriški predsednik v zgodovini, ki je izpustil prisego svojega naslednika), niti se ni držal tradicije o vabilu bodočemu predsedniku in bodoči prvi dami na čaj v Beli hiši, ampak je odletel na Florido in še naprej trdil, da so mu volitve ukradli.
Takoj racije?
Štiri leta kasneje se vrača močnejši, izkušenejši, na krilih zanesljive volile zmage ter z željo po velikih spremembah. Začele se bodo že danes. Trump naj bi podpisal na desetine predsedniških ukazov. V njegovem taboru govorijo o številki sto, navajajo ameriški mediji, čeprav ni čisto jasno, ali naj bi vse podpisal že danes ali v prvih dneh. Z njimi bo takoj začel uresničevati politiko na zanj ključnih področjih. Decembra 2023 je v pogovoru z radijskim voditeljem Seanom Hannityjem odmevno dejal, da bo »diktator samo prvi dan«. Izjavo so mu potem zelo očitali, očitno pa je letela na predsedniške ukaze. Z njimi predsednik zaobide kongres, a ne vedno, sploh če za izvajanje ukrepa potrebuje denar. Ukazi nimajo moči zakona, izkazujejo pa predsednikovo odločenost za spremembe na določenem področju. V ZDA so sicer v pripravljenosti velike ekipe odvetnikov v nevladnih organizacijah, lokalnih vladah, različnih interesnih skupinah in drugod, ki pričakujejo sporne poteze nove administracije in se pripravljajo na takojšnje sodne boje.
Za Trumpa bo prednostna tema priseljevanje. V ameriških medijih navajajo, sklicujoč se na Trumpove sodelavce, da bo takoj ukazal racije za lov na nezakonite priseljence, sprva tiste s kazensko kartoteko, a bodo lahko odpeljali tudi vse druge brez urejenega statusa, na katere bi naleteli. Racije naj bi najprej opravljali v tako imenovanih varnih mestih, kjer ljudi ne preganjajo zaradi kršitev zvezne priseljenske zakonodaje. V teh mestih so župani praviloma demokrati. Trump naj bi prepovedal vstop državljanom nekaterih držav, enako kot leta 2017, razglasil naj bi izredne razmere na meji in s tem omogočil napotitev vojaških okrepitev, spet uvedel politiko, ki dopušča izgon ljudi med čakanjem na obravnavo prošnje za azil, ter ukazal nadaljevanje gradnje zidu na južni meji. Ukinil naj bi Bidnovo odprtje meje iz humanitarnih razlogov za določene državljane Kube, Haitija, Nikaragve in Venezuele. Trump naj bi z odloki poskušal celo preklicati pravico do ameriškega državljanstva za vse, rojene na ameriških tleh, čeprav to določa ustava.
Spet izstop iz podnebnega sporazuma
Nakazuje se tudi vnovičen takojšen izstop ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma, kar je Trump storil že med prvim mandatom, pa je Biden to politiko obrnil. S predsedniškimi ukazi naj bi odpravil Bidnovo omejitev izpustov za termoelektrarne, prepoved vrtanja v priobalnih območjih in spodbude za uporabo električnih vozil.
Nejasno je, ali se bo takoj lotil uvajanja carin oziroma za koga. Med kampanjo je napovedal do 60-odstotne carine na kitajske izdelke, 25-odstotne na izdelke iz Kanade in Mehike in najmanj 10-odstotne na izdelke iz Evrope.
Verjetno bo Trump znova sprejel ukaz iz prvega mandata, s katerim bi tisoče zveznim uslužbencem spremenil status iz kariernih v politične kadre, da bi jih tako lažje zamenjali. Trump je birokratski aparat Washingtona obtoževal, da je zaviral izvajanje njegovih politik v prvem mandatu.
Transspolnim ženskam naj bi s predsedniškim ukazom prepovedal sodelovanje v ženskih športnih aktivnostih na šolah, transspolnim osebam pa služenje v vojski.
Morda bo Trump že danes pomilostil obtožene in obsojene za vdor v kongres 6. januarja 2021. V preteklosti se sicer ni izrekel o tem, ali bi lahko pomilostil tudi obsojene za nasilje. V takratnih dogodkih je bilo poškodovanih tudi več kot 170 policistov.
Včeraj pa je napovedal, da bo z izvršnim ukazom dal podjetju TikTok 90 dni časa, da za svojo ameriško vejo najde tujega kupca in ugodi zakonu, po katerem mora prekiniti vez z matičnim kitajskim podjetjem zaradi varnostnih pomislekov. TikTok je v ZDA sicer včeraj za dvanajst ur ugasnil.
Ne glede na to, koliko od naštetega bo danes že ovekovečeno s predsednikovim podpisom, prvi dan ne bo samo slavnosten, ampak jasen znanilec velikih sprememb, ki jih nekateri željno, drugi zadržano in tretji strahoma tudi pričakujejo.
