FILE PHOTO: Judge Rosario Salvatore Aitala, Judge Tomoko Akane and Judge Sergio Gerardo Ugalde Godinez attend the International Criminal Court, as it holds hearings to determine the exact charges it will bring against former Central African Republic militia leader Maxime Jeoffroy Eli Mokom Gawaka in The Hague, Netherlands, August 22, 2023. REUTERS/Piroschka van de Wouw/Pool/File Photo

ICC preganja obtožence za najhujše zločine, kot so genocid in zločini proti človeštvu, iz držav, ki same tega iz različnih razlogov ne storijo. ICC ima sicer 125 držav članic, ZDA niso med njimi. Foto: Reuters

Trumpove sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču, tudi Slovenki

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril sankcije proti vsem uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki preiskujejo, aretirajo, pridržijo ali sodno preganjajo Američane in zaveznike iz držav, ki niso članice Rimskega statuta o ustanovitvi ICC. Slovenija ima na ICC sodnico Beti Hohler. Odzvala se je že predsednica republike.

07. 02. 2025, 7.39
jk, sta
Deli na Viberu
Deli na WhatsApp

Preiskave in druge postopke proti Američanom in zaveznikom je opredelil, kot grožnjo nacionalni varnosti ZDA in izrazil pričakovanje, da zaveznice ZDA pri tem ne bodo sodelovale z ICC. Tožilec ICC Karim Khan je novembra lani izdal nalog za aretacijo vojaškega poveljnika palestinskega gibanja Hamas Mohameda Deifa, hkrati pa tudi za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta.

Trump v svojem izvršnem ukazu to posebej omenja kot razlog za uvedbo sankcij, ki predvidevajo prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev premoženja za uradnike ICC, ki so sodelovali pri "nezakonitih in neutemeljenih ukrepih proti Ameriki in tesnemu zavezniku Izraelu" ter tudi za družinske člane uradnikov ICC.

FILE PHOTO: U.S. President Donald Trump signs a document in the Oval Office at the White House in Washington, U.S. February 4, 2025. REUTERS/Elizabeth Frantz/File Photo

Trump v svojem izvršnem ukazu uvaja sankcije, ki predvidevajo prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev premoženja za uradnike ICC, ki so sodelovali pri zanj "nezakonitih in neutemeljenih ukrepih proti Ameriki in tesnemu zavezniku Izraelu" ter tudi za družinske člane uradnikov ICC. Foto: Reuters

Kljub dolgim navedbam o krivičnem preganjanju Američanov s strani ICC in sklicevanju na nacionalno varnost ZDA, pa analitiki Trumpov ukaz vidijo predvsem kot darilo Netanjahuju, ki ga je pred dnevi obiskal v Beli hiši. Trump je leta 2020 v svojem prvem mandatu uvedel podobne sankcije proti tedanji tožilki ICC Fatou Bensouda zaradi preiskave domnevnih vojnih zločinov ameriških vojakov v Afganistanu.

Trumpov naslednik na položaju predsednika Joe Biden je sankcije leta 2021 odpravil, naslednik Bensoude Khan pa je prenehal s preiskavo ameriških vojakov in se osredotočil na preiskave zločinov talibanov. Nato pa je maja Khan sodišče zaprosil za potrditev zapornih nalogov za Mohameda, Netanjahuja in Galanta zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, kar mu je 21. novembra lani potrdil tričlanski sodni panel ICC v katerem je bila tudi Hohler.

Beti Hohler, sodnica na ICC

21. novembra lani je potrdil tričlanski sodni panel ICC, v katerem je bila tudi Slovenka Beti Hohler, potrdil zaporne naloge za Mohameda, Netanjahuja in Galanta zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Foto: UKOM

Izrael je še pred potrditvijo sprožil dvom v nepristranskost slovenske sodnice, ki je bila imenovana v panel šele oktobra lani po odstopu romunske sodnice Iulie Motoc. Izrael je skušal slovensko sodnico izločiti z argumentom, da je bila prej tožilka ICC.

ICC preganja obtožence za najhujše zločine, kot so genocid in zločini proti človeštvu, iz držav, ki same tega iz različnih razlogov ne storijo. ICC ima 125 članic, diplomatski viri pri ZN pa pravijo, da namerava velika večina v odgovor na Trumpov ukaz podpisati pismo o podpori sodišču. Med pobudnicami pisma je neuradno tudi Slovenija.

Odziv Nataše Pirc Musar na sankcije ZDA proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču

Pridružujem se vsem, ki ostro nasprotujejo sankcijam, ki so jih Združene države Amerike sprejele proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču in njegovim uslužbencem. 

Zaskrbljujoče je, da ZDA spodkopavajo temelje mednarodnega kazenskega prava, ki so ga same pomagale graditi. Obseg sankcij in njihova utemeljitev namreč niso nič drugega kot popolno zanikanje zgodovine in ignoriranje prava kot temelja sodobnih mednarodnih odnosov.

Razvoj mednarodnega kazenskega prava se je, prav s podporo ZDA, začel leta 1946 s sodnimi procesi v Nürnbergu, kjer so se pred sodniki morali zagovarjati osumljenci, obtoženi zločinov proti človeštvu, storjenih med drugo svetovno vojno. Zločini proti človeštvu so zločini, ki ne zastarajo in od katerih ne more biti izvzet prav nihče.

Zato podpiram pobudo držav pogodbenic Rimskega statuta, da stopijo v bran sodišču in vsem njegovim uslužbencem, tudi sodnici iz Slovenije, ki naj kljub oviram, ki mu jih nastavlja velesila, nadaljuje svoje delo.

Z včerajšnjim izvršnim ukazom ZDA v svet pošiljajo nevarno sporočilo: da so sodniki Mednarodnega kazenskega deležni sankcij samo zato, ker preganjajo osumljence za ravno take zločine. Pravo sporočilo mednarodni skupnosti, ki si želi živeti varno in mirno, pa bi moralo biti: edino zagotovilo, da posamezniki – ne glede na njihovo državljanstvo – ne bodo preganjani, je, da ne sodelujejo pri najhujših zločinih proti človeštvu.
 

Mednarodno Kazensko SodiščeIccDonal TrumpBeti Hohler
Priporočamo
×