V ponedeljek je bilo konec upanja za Kanado in Mehiko, da se bosta z Donaldom Trumpom dogovorili in preprečili carine, da se bo torej ohranilo tri desetletja staro prostotrgovinsko območje treh severnoameriških držav. Ameriški predsednik je za obe sosedi uvedel 25-odstotne carine na njune izdelke, hkrati je še za 10 odstotnih točk povišal carine na kitajske izdelke. Tako se te povišujejo za 20 odstotnih točk, saj jih je zvišal že 4. februarja. Menda je naslednja na vrsti EU.
Ker je ameriški trg tako zelo velik, je vse to za kanadsko, mehiško in kitajsko gospodarstvo hud udarec. Ceno novih carin pa bodo plačali tudi ameriški potrošniki.
Sosedam grozi recesija
Trump je dal v začetku februarja sosednjima državama mesec dni, da izvedeta »učinkovite ukrepe« proti nezakonitemu priseljevanju in tihotapljenju drog, še posebej fentanila, zaradi katerega je samo leta 2023 umrlo 72.000 Američanov. Opolnoči s ponedeljka na torek je ta rok potekel in nekaj ur pred tem je Trump novinarjem v Beli hiši dejal: »Glede Mehike in Kanade ni mogoče več odlašati. Carine so postale dejstvo. Začele bodo veljati jutri.«
Kar tri četrtine kanadskega in štiri petine mehiškega izvoza gre v ZDA, tako da kanadskemu in mehiškemu gospodarstvu zdaj grozi recesija s povečanjem brezposelnosti. Ni še jasno, kako se bo Mehika odzvala. Kanada je že odgovorila s 25-odstotnimi carinami na nekatere ameriške izdelke v vrednosti 100 milijard ameriških dolarjev (96 milijard evrov), zlasti na kmetijske izdelke in obleke. Ravno zaradi Trumpovih carin pa se v Kanadi zmanjšuje podpora konservativcem, ki se jim je še pred nekaj dnevi obetala velika zmaga na letošnjih parlamentarnih volitvah. Zadnja leta so se namreč preveč navduševali nad Trumpom.
Napoved novih zaščitnih carin je bila ena glavnih obljub v Trumpovi predsedniški kampanji. Na tak način hoče uravnotežiti ameriško zunanjetrgovinsko bilanco, s prihodki od carin omogočiti nižje davke (a povišale se bodo cene izdelkov) in prisiliti druge države, da bodo bolj spoštovale ZDA.
Zaskrbljeni tudi ameriški potrošniki
Že pred nekaj tedni je Trump napovedal povišanje carin na jeklo in aluminij, s čimer bo na udaru evropski, tudi slovenski izvoz. V ponedeljek je napovedal tudi, da bodo 2. aprila začele veljati nove carine na uvoz kmetijskih izdelkov. Na svojem družbenem omrežju truth social je celo pozval »velike ameriške kmetovalce, naj povečajo kmetijsko proizvodnjo, saj bodo lahko več prodajali v ZDA«. A zaradi višjih kanadskih in kitajskih carin na ameriško hrano bodo manj prodajali zunaj ZDA.
Nove carine zbujajo skrb tudi v ZDA, zlasti med potrošniki in podjetji, saj se zvišujejo cene izdelkov. V ponedeljek je tako newyorška borza končala v velikem minusu, kar velja za druge svetovne borze v torek.
Kitajska je bila tako kot Kanada pripravljena na nove Trumpove carine. V manj kot uri po tej novici iz ZDA je udarila nazaj tam, kjer najbolj boli. Z 10. marcem bodo namreč uvedli 10- in 15-odstotne carine na kmetijske izdelke iz ZDA. Prav kmetje, ki so večinoma volili za Trumpa, so s svojo veliko proizvodnjo žita in mesa najbolj na udaru.
Iskanje ukrepov za domače gospodarstvo
Ravno v torek se je začelo osemdnevno zasedanje nacionalnega ljudskega kongresa, kar je formalnopravno najpomembnejši politični dogodek na Kitajskem v koledarskem letu. V teh osmih dneh bo okoli 3000 delegatov precej enoglasno potrjevalo vladno politiko. Gre za predstavo, ki jo sebi v prid organizira voditelj države in partije Xi Jinping. Vendar se na zasedanju nacionalnega ljudskega kongresa tudi kažejo prioritete partijskega vodstva in Xija.
Ameriške carine bodo prizadele kitajsko gospodarstvo toliko bolj, ker je to izvozno naravnano. V težavah je spričo svojih velikih proizvodnih zmogljivosti in zapiranja ameriškega in evropskega trga. Še vedno pa ima Kitajska, povsem drugače kot ZDA, pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. Glavni problem kitajskega gospodarstva ostaja, da preveč temelji na izvozu in premalo na domačem povpraševanju. »Gospodarska in politična negotovost v svetu se povečujeta. Domače povpraševanje je nezadostno in nekatera podjetja imajo težave,« je dejal govornik nacionalnega ljudskega kongresa Lou Qinjian. Težave se kažejo predvsem v vse večji brezposelnosti mladih.
Nacionalni ljudski kongres bo najbrž sprejel ukrepe, ki naj bi spodbudili domače povpraševanje, tako da bi nadoknadili manjšo prodajo na tujih trgih. Povišale naj bi se subvencije za blago široke potrošnje, država pa bi dovolila močno zadolženim lokalnim skupnostnim, da se še naprej zadolžujejo z novimi projekti, ki prinašajo posle za kitajska podjetja. Te dni naj bi, kot že vsako leto, odobrili tudi povišanje vojaškega proračuna.
