Resolucijo varnostnega sveta o podpori Trumpovemu načrtu za mir, ki jo je vložila ameriška administracija, so sprejeli s trinajstimi glasovi za in nobenim proti. Vzdržali sta se Kitajska in Rusija, ki je sicer poskušala iskati podporo za svojo, bolj splošno resolucijo o Gazi. Ta je s sprejetjem ameriške resolucije postala brezpredmetna. Ameriški predsednik Donald Trump je že pozdravil njeno sprejetje. Dejal je, da gre za zgodovinsko odločitev, hkrati pa je napovedal, da bodo člani odbora za mir imenovani v prihodnjih tednih.
Novo ameriško resolucijo, zdaj že resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov, je podprla tudi Slovenija, ki je v minulih dneh s pripombami poskušala doseči njene spremembe. Veleposlanik Slovenije Samuel Žbogar je na zasedanju napovedal podporo besedilu, saj ponuja najboljšo priložnost, da sedanje premirje vodi k trajnemu miru. Vnovič je v imenu Slovenije potrdil palestinsko pravico do samoodločbe. Prav tako je poudaril, da se mora Gaza združiti z Zahodnim bregom pod palestinsko upravo, ki bi morala prevzeti polno odgovornost. »Slovenija je zadnji dve leti v varnostnem svetu ZN nenehoma pozivala h končanju vojne v Gazi, vrnitvi talcev in takojšnji zaščiti civilistov. Danes smo podprli resolucijo, ki predstavlja enega od korakov k trajnemu miru in viziji dveh držav,« je po sprejetju resolucije sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon.Obsežen mandat za stabilizacijske sile
Nova resolucija varnostnega sveta o Gazi sedaj daje mednarodno legitimnost Trumpovemu načrtu za mir. Podpira ustanovitev odbora za mir, ki naj bi ga vodil Trump, njegova naloga pa bo nadzorovati delo tehnokratske palestinske začasne uprave. Besedilo resolucije navaja, da lahko države članice sodelujejo v Trumpovem odboru za mir. Prav tako resolucija daje podporo ustanovitvi mednarodnih stabilizacijskih sil za Gazo, ki pa ne bodo delovale pod okriljem Združenih narodov. Te sile, ki naj bi jih večinoma sestavile islamske in arabske države, dobivajo široke pristojnosti. Pooblaščene bodo za zagotavljanje demilitarizacije Gaze, vključno z razorožitvijo in uničenjem vojaške infrastrukture.
Resolucija omenja tudi možnost ustanovitve palestinske države ob koncu reformnega procesa v Gazi. Takrat bi lahko bili izpolnjeni pogoji za »verodostojno pot k palestinski samoodločbi in državnosti«, je zapisano v resoluciji. »Združene države Amerike bodo vzpostavile dialog med Izraelom in Palestinci, da se dogovorijo o mirnem in uspešnem sobivanju,« se v delu omenjanja palestinske državnosti še glasi besedilo resolucije. To ohlapno besedilo so ZDA sicer vnesle šele v drugo različico svoje resolucije po pritisku drugih članic varnostnega sveta.
»Resolucija uvaja mednarodni nadzorni mehanizem za Gazo, ki ga naš narod in njegove frakcije zavračajo,« je Hamas sporočil po sprejetju resolucije. Čeprav so med pogajanji nakazovali na pripravljenost razorožitve, so sedaj ponovili, da se ne bodo razorožili. Dodali so, da je njihov boj proti Izraelu legitimen odpor. V Izraelu so v prvem odzivu poudarili, da ne bodo popustili in se ustavili, dokler Hamas ne bo več predstavljal grožnje njihovi državi. »Tako kot smo odločeni, da bomo vse talce pripeljali domov, bomo enako odločnost pokazali tudi pri zagotavljanju razorožitve Hamasa,« je sporočil veleposlanik Izraela pri Združenih narodih Danny Danon. Palestinska uprava Mahmuda Abasa je sporočila, da je pripravljena sodelovati pri uresničevanju resolucije.
Zakaj sta se Rusija in Kitajska vzdržali?
Čeprav je Rusija sprva nakazovala, da bi lahko glasovala proti resoluciji, in je vložila tudi svoje besedilo resolucije za Gazo, se je na koncu skupaj s Kitajsko vzdržala. Tako v Moskvi kot v Pekingu menijo, da resolucija Združenim narodom ne daje jasne vloge v prihodnosti Gaze.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja je povedal, da Moskva ne more podpreti osnutka, ker ne upošteva načela »dve državi, dva naroda« in mednarodnim stabilizacijskim silam neprimerno podeljuje pooblastila za uveljavljanje miru, zaradi česar bi te sile lahko postale stranka v sporu. Opozoril je, da nobena od potencialnih držav, ki bi prispevale vojaške enote, ni soglašala s takšnim mandatom. Poleg tega je opozoril, da obstaja nevarnost, da bi besedilo postalo krinka za »eksperimente« Združenih držav in Izraela na zasedenem palestinskem ozemlju, in spomnil na pretekle pobude Združenih držav, ki so prinesle nasprotne rezultate od zastavljenih ciljev.
Veleposlanik Kitajske Fu Cong je na zasedanju izrazil globoko zaskrbljenost, da resolucija ostaja nejasna glede strukture in mandata odbora za mir ter mednarodnih stabilizacijskih sil. Prav tako je kritiziral resolucijo, ker ne potrjuje jasno palestinske suverenosti in rešitve z dvema državama.
Druge članice so večinoma poudarjale, da resolucija ponuja najboljšo priložnost za vzpostavitev palestinske države, trajen mir ter združitev Gaze in Zahodnega brega pod palestinsko upravo. Velika Britanija je pozvala k čim hitrejši napotitvi stabilizacijskih sil v Gazo. »Hvala, da ste se nam pridružili pri oblikovanju nove poti na Bližnjem vzhodu za Izraelce, Palestince in vse prebivalce tega območja,« se je po glasovanju drugim državam zahvalil veleposlanik Združenih držav Mike Waltz.