Administracija je objavila novo strategijo nacionalne varnosti, krovni dokument, ki se s posameznimi administracijami redno spreminja. Tako kot je zadnja strategija nacionalne varnosti iz leta 2022 v času predsednikovanja Joeja Bidna krepko spremenila takrat pet let staro nacionalno strategijo iz časov prvega predsednikovanja Donalda Trumpa, tudi zdajšnje spremembe pod Trumpovo administracijo krepko spreminjajo nekdanjo Bidnovo strategijo nacionalne varnosti. Razlike so vendarle precej očitne. Če je Biden s svojimi spremembami poskušal poudariti mednarodno sodelovanje, kolektivne varnostne zveze, tehnološka partnerstva in zavezniško diplomacijo, se nova strategija Trumpove administracije dejansko poslavlja od liberalne demokracije.
Eden izmed temeljev strategije je, da Trump z novo strategijo preliva ideologijo MAGA v uradno državno politiko. Eden izmed osrednjih elementov nove strategije je de facto oživljanje Monroejeve doktrine iz 19. stoletja, ki jo je decembra 1823 objavil takratni ameriški predsednik James Monroe. Ta je predvidevala, bo vsak nadaljnji poskus evropskih držav za kolonizacijo ali poseg v države Severne in Južne Amerike obravnavan kot dejanje agresije in bo zahteval posredovanje Združenih držav Amerike.
ZDA se v 21. stoletju vračajo k nadzorovanju svojega dvorišča. Nova ameriška strategija nacionalne varnosti namreč napoveduje »obnovitev ameriške prevlade« na zahodni polobli. Preprečiti nameravajo neameriško vojaško, politično ali strateško prevlado v tej regiji. ZDA ne bodo namreč dovolile, da konkurenti zunaj te zahodne hemisfere razmestijo sile ali nadzorujejo strateško pomembne točke v regiji. Strategija prav tako predvideva prerazporeditev velikega dela ameriških vojaških sil nazaj v Ameriko, namesto da ostajajo razpršene po svetu.
Trump »reševal« Evropo
Evropa, ki je bila sicer v zadnjih mesecih navajena udrihanja Trumpa po svojih ramenih zaradi njegove politike »Najprej Amerika«, je v novem krovnem dokumentu ameriške administracije ne odnese dobro. Ob pozivih evropskim državam, naj prevzamejo odgovornost za lastno obrambo, namreč dokument obtožuje Unijo, da duši svobodo govora in politično opozicijo. Unija je opisana kot nedemokratična in pomanjkljivo samozavestna, ob čemer strategija ZDA poziva, da Evropi pomagajo popraviti njeno trenutno pot.
Domnevno oženje svobode govora v Evropi strategija navaja tudi kot enega izmed vzrokov, da naj bi EU šla po poti »civilizacijskega izumiranja«. K temu po ocenah iz nove strategije prispevajo še migracije, nizka rodnost in izgubljena nacionalna identiteta. Zelo jasno je nakazano, da bodo ZDA sedaj v Evropi tudi uradno spodbujale skrajno desne populistične, zlasti nacionalistične, evroskeptične in konservativne stranke, ki nasprotujejo »današnji evropski poti«. Po oceni iz strategije pa naraščajoči vpliv domoljubnih evropskih strank »daje razlog za velik optimizem«.
Kljub takšnim besedam iz ZDA so bili odzivi na novo ameriško strategijo relativno zadržani. »Kritik je veliko, vendar menim, da so nekatere tudi resnične. Če pogledamo Evropo, vidimo, da je podcenjevala svojo moč do Rusije,« je ugotavljala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in dodala, da ZDA ostajajo največji zaveznik Unije.
Mnenje strokovnjakov
Za mnenje o ameriški strategiji nacionalne varnosti smo vprašali ugledna strokovnjaka. Fabian Zuleeg je izvršni direktor in glavni ekonomist v Evropskem političnem centru. Janis A. Emmanouilidis je direktor študij v Evropskem političnem centru.
EU je neposredno kritizirana, pri čemer je močno nakazano, da je »sprememba režima« ali razgradnja obstoječih struktur želeni cilj. Neliberalne sile v Evropi so očitno podprte. Skupna nit je maksimiranje koristi za ZDA – in za Trumpa in njegove zaveznike, tudi s prisilo. Ta vizija vključuje tudi normalizacijo odnosov z Rusijo, izdajo ukrajinskega boja za svobodo in zanikanje vloge Evrope pri zagotavljanju lastne varnosti.
Tudi brez branja desničarskega ekstremizma med vrsticami je jasno, kako zelo Trump prezira EU in liberalno demokracijo. Vendar bodo mnogi spet skušali omiliti grožnjo, ki prihaja iz Washingtona. Proevropske liberalne sile se morajo končno zbuditi: Trumpova Amerika ni zaveznik, ampak nasprotnik evropskih svoboščin in temeljnih vrednot. Njegov cilj je nadomestiti naš demokratični sistem z neliberalnim populizmom, ki je zdaj zakoreninjen v ZDA. Neliberalne sile v Evropi – ki so vse bolj organizirane, povezane in imajo vse več virov – bodo zaradi te podpore postale drznejše in bodo okrepile prizadevanja za izvotlitev EU od znotraj. To vključuje tudi digitalno področje, kjer Trumpov »digitalni imperializem« skuša odpraviti evropske omejitve za ameriške tehnološke gigante.
Evropa mora nehati spraševati, kako pomiriti Trumpa. Proevropska liberalna demokracija v Evropi se sooča z bojem za preživetje, saj je nekdanji zaveznik zdaj na nasprotni strani. Za spopadanje s tem izzivom je potrebna bolj ambiciozna miselnost na tej strani Atlantika – odgovor je več Evrope, ne manj, da se brani integracija in liberalna demokracija pred jasno vidnimi grožnjami.
