Po privolitvi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sprejme delno prekinitev spopadov in se začne pogajati z Rusijo, ameriška administracija nadaljuje pritiske na Ukrajino. Potem ko je Ukrajini zamrznil celotno pomoč v orožju, je Washington prekinil še oskrbovanje Kijeva s svojimi obveščevalnimi podatki glede Rusije.
Ukrajinska negotovost tako pred četrtkovim vrhom EU, kjer naj bi evropski voditelji razpravljali o podpori Ukrajini in predlogu evropske komisije za financiranje hitrejšega oboroževanja članic, ostaja precejšnja. Enotnost bodo poskušali evropski voditelji najti tudi pri vprašanju Trumpovega mirovnega procesa in glede mirovnih zamisli, ki so se po pritiskih iz Washingtona začele oblikovati v Parizu, Londonu in Kijevu.
Medtem ko bo EU razpravljala o načrtu mobilizacije 800 milijard evrov sredstev za oborožitev s pomočjo večjega nacionalnega trošenja, evropskih posojil in zasebnih investicij, se je nastajajoča nemška koalicija med CDU/CSU in SPD dogovorila o ustanovitvi 500 milijard evrov vrednega sklada za infrastrukturno prenovo in vlaganja v vojsko ter o prenovi pravil o zadolževanju.
Ukrajinski poziv Moskvi
Odločitev predsednika Zelenskega, da se je pripravljen pogajati pod vodstvom ZDA, so sicer pozdravili v Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji. Tudi Kremelj je pripravljenost ukrajinskega predsednika označil za pozitivno, a so tam opozorili tudi na omejitve Volodimirja Zelenskega, da bi dejansko lahko vodil pogajanja z Rusijo – to mu namreč prepoveduje ustava. Po pogovorih z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem je sicer Zelenski v sredo še enkrat pokazal pripravljenost na mir: »Vsi si želimo varne prihodnosti za naše ljudi. Ne začasnega premirja, ampak enkrat za vselej končati vojno. Z našimi usklajenimi prizadevanji in vodstvom ZDA je to povsem dosegljivo.«
Kakšni bodo naslednji koraki tako ZDA in Evropske unije kot tudi Ukrajine in Rusije, ni jasno. V Kijevu pričakujejo, da bo zdaj, ko so izkazali interes za mirovna pogajanja, naslednji korak naredila Rusija. Moskvo namreč pozivajo, naj neha izvajati vsakodnevne zračne napade, kar naj bi bil znak njene želje po miru. »Rusija mora takoj prenehati vsakodnevno bombardiranje Ukrajine, če res želi končati vojno,« sporoča vodja predsednikovega urada Andrij Jermak. Medtem se ruski napadi v Ukrajini nezmanjšano nadaljujejo.
Zadovoljen predsednik
Poleg premislekov o tem, kako naprej kot celina, se očitno pripravlja tudi vnovični evropski obisk v Washingtonu. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je skupaj z britanskim premierjem Keirom Starmerjem soavtor zamisli o začasni prekinitvi spopadov, razmišlja o vnovični poti skupaj s Starmerjem in Zelenskim k ameriškemu predsedniku Trumpu. Po »oljčni vejici« Zelenskega so iz Bele hiše sicer skorajda sočasno s prenehanjem izmenjave obveščevalnih podatkov z Ukrajino pošiljali sporočilo o morebitni obnovitvi orožarske pomoči Kijevu. Da bo predsednik Donald Trump razmislil o ponovni vzpostavitvi pomoči Ukrajini, če bodo organizirani mirovni pogovori in sprejeti ukrepi za krepitev zaupanja, je dejal svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Mike Waltz.
Njegova napoved je sledila noči velike samohvale ameriškega predsednika v ameriškem kongresu. »V nekaj tednih smo naredili več kot drugi predsedniki v celotnem mandatu, pa smo šele začeli,« se je v rekordno dolgem govoru o stanju v državi v kongresu hvalisal Trump. Čeprav se je pričakovalo, da bo Trump podrobneje pojasnil svoje mirovne zamisli glede Ukrajine in Rusije, tega ni storil. Je pa z zadovoljstvom ugotavljal, da je Ukrajina sedaj pripravljena čim prej sesti za pogajalsko mizo, da bi se približala trajnemu miru. »Nihče si ne želi miru bolj kot Ukrajinci,« je dejal Trump in pristavil, da je tudi od Rusije »prejel močne signale, da so pripravljeni na mir«.
