Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje metanje bombic na vse strani. V teh dneh so letele proti Evropi, Kanadi, Danski, ena pa tudi proti Panami. Trump je v zapisu na družbenem omrežju dejal, da bodo ZDA zahtevale vrnitev Panamskega prekopa »v naše roke v celoti, hitro in brez vprašanj«, če se bodo dogajale kršitve sporazuma med državama, s katerim je prekop pred 25 leti prešel v last Paname. Trump je brez navedbe podatkov ali dokazov namignil, da Panama zaračunava ameriškim ladjam prekomerne pristojbine za prečkanje, ter trdil, da bi lahko lastništvo prekopa padlo v »napačne roke«, s čimer je verjetno mislil na Kitajsko. Hongkonško podjetje upravlja pristanišča na obeh straneh prekopa, ki povezuje Pacifik in Atlantik ter bistveno skrajša pot ladjam, nič pa nima z njegovim upravljanjem.
Nasprotno od kanadskega premierja Justina Trudeauja, ki je po Trumpovem žuganju s carinami severni sosedi in namigovanju na Kanado kot 51. ameriško zvezno državo odhitel na obisk v Mar-a-Lago, zaradi česar je bil doma deležen kritik in kar je pripomoglo k odstopu njegove finančne ministrice, se je panamski predsednik Jose Raul Molino odzval odločno. »Vsak kvadratni meter panamskega kanala in okoliškega območja pripada Panami in ji bo še naprej,« je zapisal. Trumpov odgovor je bil dolg štiri besede: »To bomo še videli!«
Spet bi Grenlandijo
Na takšno retoriko iz Washingtona se bo verjetno treba spet navaditi, sodeč po več nedavnih izjavah Trumpa, ki marsikje vidi izkoriščanje na račun Amerike. Pravzaprav je po njegovi zmagi 5. novembra še kar dolgo trajalo, da je prišla na tapeto Evropa, kamor je v petek poslal svarilo o novih carinah, če EU ne začne kupovati še več ameriške nafte in zemeljskega plina. »Evropski uniji sem povedal, da mora zmanjšati enormen ameriški trgovinski primanjkljaj z velikimi nakupi naše nafte in plina. Sicer – do konca tarife!!!« je zapisal. Evropa je sicer sunkovito povečala uvoz ameriških energentov po ruskem napadu na Ukrajino. Po podatkih Eurostata je v prvem četrtletju letos v ZDA kupila 47 odstotkov vsega utekočinjenega plina ter 17 odstotkov vse nafte. Se pa odtlej spet večajo nakupi v Rusiji.
Trump pa je tudi obudil spomin na svojo znamenito ponudbo iz prvega mandata, da želi od Danske kupiti Grenlandijo. V soboto je ob napovedi izbire svojega veleposlanika na Danskem zapisal: »Združene države menijo, da sta za potrebe nacionalne varnosti in svobode povsod po svetu zelo nujna naše lastništvo in nadzor nad Grenlandijo.« »Ni naprodaj in nikoli ne bo,« je odvrnil grenlandski premier Mute Egede.
