V novi vladi bo eden od podpredsednikov in notranji minister Ivica Dačić, voditelj socialistov, stranke Slobodana Miloševića, pod katerim je bil Vučić v 90. letih minister za informiranje. Zelo pomembno je, da bo še naprej minister za zunanje zadeve prozahodni politik SNS Marko Đurić, ki je na tem položaju 11 mesecev. Minister za človekove in manjšinske pravice bo Albanec Demo Berisha, sicer nekdanji oficir JLA, v katerem Albanci (tudi tisti iz Preševa, ki ni na Kosovu) vidijo pripadnika struktur, ki so odgovorne za nasilje nad njimi, zato menijo, da ni primeren za ta položaj. Problematično je tudi, da bo novi minister za šolstvo Dejan Vuk Stanković, ki hoče kaznovati protestnike, zlasti univerzitetne profesorje, ki jih podpirajo, torej ni za dialog s študenti. V vladi bosta še dva Bošnjaka iz Sandžaka in predstavnik madžarske manjšine.
Sejo Skupščina je neposredno predvajal prvi program javne televizije (RTS). Srbski študenti, ki so nezadovoljni z načinom poročanja na RTS, so ponoči in potem zjutraj onemogočali vstop zaposlenim na RTS, zaradi česar so morali odpovedati nekatera snemanja, za pol ure pa je zamujal jutranji program. Kot pravijo študentje, je neposreden razlog za blokado RTS v tem, da je ta ignorirala kolesarjenje 80 študentov v Strasbourg, kjer želijo pojasniti svoja stališča vodilnim v EU.
Profesor Macut je več kot uro govoril v Skupščini in tako predstavil usmeritve svoje vlade. Dejal je, da so protesti in nezadovoljstvo manifestacija mladosti, to pa ne bi smele biti blokade in preprečevanje drugim, da bi delali, se šolali in živeli normalno. Zavzel se je za človekove in manjšinske pravice, tudi za Bošnjake, Madžare, Rome, Albance, Hrvate, Ruse, Slovake … Poudaril je nujnost sodelovanja "z Zahodom in Vzhodom, Severom in Jugom". Dejal je še: "Kosova in Metohija sta sestavni del Srbije." Pozneje, ko je že odgovarjal na pripombe poslancev, je med drugim dejal, da se je povprečna pokojnina v zadnjih 13 letih (torej od kar je Vučić na oblasti) povečala s 230 na 400 evrov, leta 2027 pa bo dosegla 650 evrov.
Seveda je v razpravi prišlo do ostrih polemik glede študentskih protestov. Najbolj odločno in energično jih je podprl profesor matematike in poslanec Miloljub Albijanić, ki se ga je - potem ko so njegovo zavzemanje za pravno državo in zahodne vrednote z gromkimi aplavzi pozdravili prozahodni poslanci - odrekla njegova proruska stranka Zdrava Srbija. Vladajoča SNS pa mu je očitala, da je sprostil svojo jezo, ker ni postal direktor Statističnega zavoda.
Zakaj Janković ni premier?
Vučiću se je Macut najbrž prikupil, ko je pred nekaj tedni »študentom, ki želijo študirati« (in zato nasprotujejo študentskim protestom), naklonjeno govoril v njihovem taboru, to je v Pionirskem parku v Beogradu. Biljana Stepanović, urednica beograjskega medija Nova Ekonomija, je za Dnevnik dejala: »Macut ni osebnost in bo marioneta, kar Janković ne bi mogel biti. Vučić za premiera potrebuje marioneto, ki samo igra premierja. Janković pa to ne bi hotel biti, tako da takšna kombinacija Vučića in ljubljanskega župana na čelu vlade ne bi mogla dolgo obstajati.« Sicer po ustavi srbski predsednik države nima veliko pristojnosti, a si jih Vučić prisvaja, tudi določanje ministrov, ki bi moralo biti pristojnost mandatarja Macuta.
Se bo Vučić oprl na represijo?
Mnogi v Srbiji se bojijo, da Vučićev govor v soboto zvečer, ko je pred množico v Beogradu zahteval kaznovanje odgovornih za vandalizem in za onemogočanje gospodarske in druge dejavnosti državljanov, pomeni začetek nasilnega zatiranja študentskih protestov. Tednik Vreme celo trdi, da je Vučić dal vedeti, da protestov ne bo več dopuščal. Prejšnji teden so aretirali štiri študente, ki naj bi poškodovali traktorje, postavljene kot zaščita prorežimskega tabora v omenjenem Pionirskem parku. V zadnjih dneh pa so še za dodatnih 30 dni podaljšali pripor šestim študentom, ki so jih aretirali 15. marca, ker so se pogovarjati o tem, da bi vdrli v prostor Vučićeve Srbske napredne stranke. Prav tako je bilo iz države izgnanih več hrvaških državljanov, ki so sodelovali v protestih ali jih javno podpirali.
"Podpora Vučiću pada in zato hoče vse bolj povečati represijo," pravi profesor pravne fakultete Bogoljub Milosavljević. Evrope to naj ne bi motilo: "Evropa ima rada stabilnost in oblast, ki je trdna in močna, in ni nujno, da je demokratična. Prav tako želi litij, ki ji ga je obljubil Vučić. EU se bo najbrž odzvala samo v primeru, če bo kriza vodila do Vučićevega strmoglavljenja. Do takrat pa bo samo spremljala dogajanje in vztrajala s pozivi na mirno reševanje krize z dialogom in volitvami. A problem je, da ni pogojev za poštene volitve, oblast pa tudi ni pripravljena za dialog, pri obeh tega dveh stvareh bi bilo idealno, če bi posredovala EU."
Bojan Klačar iz beograjskega Centra za svobodne volitve in demokracijo (CESID) pa ne verjame, da namerava Vučić sprejeti represivne ukrepe: "Najprej zato ne, ker bi bila represija simbolično in tudi vsebinsko zelo slabo sporočilo, ki bi zmanjšalo zunanjepolitično legitimnost oblasti, ta pa je za Vučića zelo pomembna. Kot drugo zato ne, ker bi Vučić z represijo naredil škodo samemu sebi, izoliral bi se in dodatno mobiliziral politične nasprotnike. Kot tretje je treba upoštevati, da je Vučić v zadnjih 13 letih, ko je na oblasti, deloval zelo populistično, a tudi zelo pragmatično in racionalno, ni nastopal čustveno v škodo svojih interesov. Pomemben razlog za to, da ne bo represije, pa je tudi, da se bi oblast odpovedala Evropski uniji, kar nikomur ni v interesu. EU gotovo ne bi več pristala na partnerstvo z Beogradom, če bi se v Srbiji uveljavila represija."
