Nemške predčasne parlamentarne volitve so po pričakovanjih prinesle zmago opozicijskim krščanskim demokratom in krščanskim socialcem (CDU/CSU), ki jih vodi Friedrich Merz. Po projekciji na podlagi vzporednih volitev televizije ZDF/ARD so dobili 29 odstotkov glasov in 211 od 630 poslancev. Merz, ki je v notranji politiki zelo desno usmerjen, v zunanji pa izrazito proevropski, se je pripravljen o novi vladi pogajati s socialdemokrati in Zelenimi; oboji so sicer poraženci volitev.
Sinoči je 69-letni Merz dejal: »Zavedam se odgovornosti in velike naloge, ki nas čaka. Vem, da ne bo lahko.« Nato je nadaljeval: »Zdaj je treba čim prej sestaviti učinkovito vlado s solidno parlamentarno večino. Hitro moramo začeti ukrepati, ker je treba veliko postoriti v notranji politiki, prav tako moramo biti spet navzoči v Evropi.«
Med drugim bo zanimivo videti, kako bo nova vlada reševala nemško gospodarsko krizo, kako bo poskušala pomagati Ukrajini in kakšni bodo njeni odnosi z ZDA po vseh žalitvah in poniževanjih, ki jih je Nemčiji namenjala Trumpova nova administracija v zadnjih tednih. Med drugim se je na varnostni konferenci v Münchnu podpredsednik ZDA James David Vance vmešaval v volitve, ko je prepričeval nemške zmerne stranke, naj sodelujejo z Alternativo za Nemčijo (AfD), ki nima razčiščenega odnosa z nacistično preteklostjo.
AfD bi se pogovarjala o koaliciji
Skrajno desna AfD je po podatkih vzporednih volitev dobila 19,5 odstotka glasov in 142 poslancev. Leta 2021 jo je podprlo 10,4 odstotka udeležencev volitev. Njen sedanji uspeh je največji v Nemčiji za skrajno desnico po drugi svetovni vojni in je povezan tudi z dejstvom, da je naravnana izrazito protimigrantsko, priseljevanje pa je ob gospodarstvu predstavljalo glavno temo volilne kampanje. Sicer je AfD na drugem mestu končala že na lanskih evropskih volitvah.
»Pripravljeni smo na koalicijska pogajanja s CDU,« je po zaprtju volišč dejala 46-letna sovoditeljica AfD Alice Weidel, ki živi v Švici v istospolnem razmerju s Šrilančanko. Merz je v volilni kampanji večkrat odločno zavrnil možnost, da bi se pri vladanju oprl na AfD. Glede na to, da sta zmagovalki volitev skrajno desna AfD in konservativna CDU/CSU, ki je pod Merzem zdaj v resnici veliko bolj desna tako glede migrantske kot tudi gospodarske politike, kot je bila pod Angelo Merkel, kanclerko v letih 2005–2021, pa tudi za Nemčijo velja, da je njeno volilno telo vse bolj desno – podobno kot velja za Avstrijo, Italijo, Nizozemsko, skandinavske države …
Levica je presenetila
Socialdemokrati (SPD) kanclerja Olafa Scholza prvič po letu 1912, to je v vsej nemški zgodovini demokratičnih volitev na državni ravni, vključno s tistimi v Zahodni Nemčiji, niso na prvem ali drugem mestu. Zdaj so dobili 116 poslancev in 16 odstotkov glasov, kar je skoraj 10 odstotnih točk manj kot leta 2021, ko so bili zmagovalci volitev. »To je boleč poraz za SPD,« je Scholz priznal v nedeljo zvečer.
Na četrtem mestu so Zeleni s 13,5 odstotka in 98 poslanci. Omenja se jih kot mogočo tretjo stranko v koalicijskih pogovorih CDU/CSU in socialdemokratov. Vendar ne gre preslišati vodje bavarske Krščanskosocialne unije (CSU) Markusa Söderja, da sodelovanje z Zelenimi ne pride v poštev zaradi njihovega stališča do priseljevanja, ki je diametralno nasprotno s stališči zmagovalcev volitev.
V parlament bo zagotovo prišla še Levica z 62 poslanci, saj je za njo glasovalo 8,5 odstotka udeležencev volitev, kar je velik uspeh glede na to, da so mnogi že odpisali to stranko, ki se zavzema za socialno državo in interese nižjih slojev.
Dolga noč za liberalce
Če gre verjeti vzporednim volitvam, sta brez poslancev ostala skrajno levo Gibanje Sahre Wagenknecht (BSW), ki se je januarja 2024 zaradi nasprotovanja do migrantov odcepilo od Levice, in stranka liberalcev (FDP), ki so bili v Scholzevi vladi do razpada koalicije vladna stranka skupaj s SPD in Zelenimi. Po vzporednih volitvah sodeč je FDP dobila 4,9 odstotka glasov, torej je bilo v nedeljo zvečer po objavi rezultatov vzporednih volitev zanje še upanje, da bodo dosegli petodstotni volilni prag. Tega upanja je bilo manj za BSW s 4,7 odstotka glasov. Še vedno pa bi se lahko uvrstili v parlament, če bi dobili najmanj tri poslance na neposrednih volitvah. V Nemčiji namreč polovico poslancev bundestaga izvolijo po proporcionalnem sistemu, polovico pa po enokrožnem večinskem v 299 okrožjih.
FDP, ki je novembra s svojim vztrajanjem pri drastičnem zmanjšanju izdatkov in »dolžniški zavori« zrušila vlado, v kateri je sodelovala, je sicer največja poraženka volitev, saj je leta 2021 za to liberalno stranko glasovalo 11,4 odstotka volilcev. Tretjina teh je zdaj glasovala za CDU/CSU, petina pa za AfD. Očitno so ji zelo zamerili sodelovanje v levosredinski vladi.
