Britanski premier Keir Starmer je na vrhu G20 povedal, da se je Velika Britanija začela zavedati potrebe, da Ukrajino še odločneje podprejo v boju proti Rusiji. Britanski The Guardian medtem poroča, da se v diplomatskih krogih pričakuje podobne odločitve tudi iz drugih držav EU.
»Že dolgo jasno poudarjam, da moramo podvojiti napore. Poskrbeti moramo, da ima Ukrajina vse potrebno, tako dolgo, kot bo potrebno, ker ne smemo dovoliti, da Putin zmaga v tej vojni,« je dejal britanski premier.
Rusija je medtem Zahod obtožila stopnjevanja konflikta in izjavila, da Biden tvega, da bo v Ukrajini dolil »olje na ogenj«. Donald Trump glede te teme za zdaj ostaja tiho, je pa njegov sin Don ml. obtožil vojaško-industrijski kompleks, da želi sprožiti »tretjo svetovno vojno«.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v odziv podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Do odločitve prihaja ravno na 1000. dan ruske invazije na Ukrajino.
Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, je bila razširitev pravil za uporabo jedrskega orožja nujen odziv na grožnje Zahoda. »Naša načela je bilo treba uskladiti s trenutnimi razmerami,« je še dodal. Putin je že septembra med drugim opozoril, da bi dovoljenje za uporabo orožja z daljšim dosegom proti ciljem znotraj Rusije pomenilo neposreden vstop Nata »v vojno« z Moskvo.
Tudi Francija odprta za možnost odobritve
Jean-Noël Barrot, francoski zunanji minister, je povedal, da je predsednik države Emmanuel Macron že dejal, da je Pariz odprt za možnost odobritve uporabe svojih raket za napade na ruska tla.
Italija medtem vztraja, da Kijev njihovih raket ne sme uporabljati za napade znotraj Rusije, nemški kancler Olaf Scholz pa niti ne kaže pripravljenosti, da bi ukrajinskim silam Nemčija sploh dobavila rakete dolgega dosega tipa taurus.
Voditelji G20 z minimalnim soglasjem glede Ukrajine in Bližnjega vzhoda
Voditelji držav skupine G20 so v ponedeljkovi skupni izjavi na vrhu v Rio de Janeiru pozdravili »konstruktivne pobude« za mir v Ukrajini in pozvali k trajni prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu. Zavezali so se tudi prizadevanjem za obdavčitev najbogatejših, medtem ko na podnebnem področju niso dosegli preboja, poročajo tuje tiskovne agencije.
V skupni izjavi s 85 točkami so voditelji 20 gospodarsko najpomembnejših držav zapisali, da »pozdravljajo vse relevantne in konstruktivne pobude, ki podpirajo celovit, pravičen in trajen mir« v Ukrajini. Rusije pri tem ne omenjajo, govora je le še o človeškem trpljenju in negativnih učinkih vojne, denimo na prehransko in energetsko varnost.
So pa voditelji pozvali k celoviti in trajni prekinitvi ognja v Gazi v skladu s predlogom ZDA, ki predvideva trajno prekinitev sovražnosti v zameno za izpustitev talcev, ki so jih palestinski borci zajeli med napadom na Izrael 7. oktobra lani. Pozvali so tudi k prekinitvi ognja v Libanonu, ki bi ljudem »omogočila varno vrnitev domov na obeh straneh modre črte«, ki razmejuje Libanon in Izrael.
Preboja na področju soočanja s podnebno krizo niso dosegli. V izjavi so sicer omenili potrebo po povečanju sredstev za ta namen, vendar niso podrobneje opredelili, kdo naj bi jih zagotovil. V dokument so vključili tudi del o postopni odpravi subvencij za fosilna goriva, a brez konkretnejših zavez.
