V soboto se je pred stavbo Občine Umag v hrvaški Istri zbralo manjše število protestnikov, ki so večji del dneva opozarjali na domnevno krivico, ki jim jo je storila umaška občina. Ta je namreč že lani začela kampanjo zoper lastnike parcel na različnih koncih občine. Ti imajo na pretežno kmetijskih parcelah počitniško infrastrukturo. Kot smo poročali že prejšnjo pomlad, je tamkajšnja gradbena inšpekcija začela kampanjo zoper črne gradnje, lastnike pa obtožila »tihe okupacije«. Protestniki so bili v soboto mirni in nič kaj glasni, čez dan so se menjavale manjše skupine podpornikov, vsaj dopoldan število nikoli ni preseglo 20 protestnikov. »Prišli smo pokazat svojo zaskrbljenost zaradi občinskih organov, ki nas ne jemljejo resno. Prišli smo z zahtevo, da nas obravnavajo pravično in enakopravno in da se z nami sestanejo.
Te parcele so oni dali v zemljiško knjigo in na tržišče,« je razlog za protest pojasnil Ljubljančan Rasim Atajić. »Ne upoštevajo sodnih odločitev. Tudi če dobiš odločbo sodišča, ki te zaščiti, oni še kar rušijo,« je dodal. Andrej iz Kranja je povedal, da so se lokalne oblasti spravile tudi nad njegovo parcelo, na kateri ima prijavljen samo čebelnjak, sam pa stanuje v kampu, kjer plačuje pavšal: »Imam vrt in čebelnjak ter sem na Hrvaškem registriran kot čebelar. Danes protestiram samo zato, da mi pustijo čebelnjak in prostor za shranjevanje orodja.«
Protestniki med drugim želijo sestanek z občino in ustanovitev neodvisne komisije, ki bi preverila stanje in podala predloge za nov urbanistični načrt.
Tudi branitelji so črnograditelji
Akcijo občine proti črnim gradnjam so kritiki razumeli kot selektivno in uperjeno predvsem proti slovenskim lastnikom. Tudi mi smo zato mislili, da se bomo udeležili protesta slovenskih počitnikarjev. Toda na protestu nas je presenetil plakat s fotografijo uniformiranega mladeniča s strojnico, nad plakatom pa je vihrala hrvaška zastava.
»Že kot mladenič sem z dopolnjenim 21. letom šel prostovoljno v vrste hrvaške policije, v katerih sem branil Hrvaško. Od leta 1991 do 1995 sem branil domovino,« nam je povedal Ante Prajz, ki je po rodu sicer iz Slavonije, leta 2020 pa je v Umagu kupil 549 kvadratnih metrov veliko parcelo z idejo, da bo na stara leta tam letoval. Da občina veterana imenuje okupator, mu nikakor ni všeč. »Če sem jaz okupator, se sprašujem, kdo so osvoboditelji?« se je namuznil sivolas veteran, ki je sicer glavni pobudnik protesta.
Počitnikarji napoti milijonarjem
Lani smo poročali, da kritiki in opozicija v mestnem svetu Občino Umag obtožujejo dvoličnosti. Po njihovi oceni lahko bogati investitorji in domačini brez ovir pozidavajo zaledje in celo obalo, oblast pa preganja počitnikarje, ki so tam še iz časa Tita.
Razlika med bogatimi investitorji in počitnikarji iz časa socializma je najbolj očitna v naselju Alberi v Savudriji. Tam mala zelena oaza nevpadljivih hišic stoji na območju, ki ločuje morje in luksuzno letovišče Petram. Resort je ogromen kompleks v lasti družbe MG Group, ki jo je vodil novembra lani preminuli poslovnež Miodrag Kostić. »Nas, ki imamo parcele v gradbeni coni, je 280. Te parcele so namenjene za turistično infrastrukturo. To pomeni, da bi nam dovolili graditi samo hotele in deluxe vile za turistične namene. Želijo, da vse damo investitorju. Mi pa občino prosimo, da bi tam lahko uredili kamp s tipskimi ekološkimi hišicami,« nam je pojasnila udeleženka protesta. Družba MG je sicer pozidala tudi obalo, saj so tam zgradili tako imenovano VIP-plažo, po poročanju hrvaških medijev brez ocene vplivov na okolje.
Počitnikarji so tako stisnjeni med dve investiciji omenjene družbe. »Tukaj so zdaj samo beton in bogataši. Do Savudrije nimam več veselja. Imamo edino zeleno oazo, pa še to nam želijo vzeti,« je dodala druga lastnica iz istega naselja in ob tem še pristavila, da je za bogataše naselje privlačno zaradi bližine letališča Portorož, kamor priletijo z zasebnimi letali. Tudi letališče je v lasti iste družbe.
Festival absurda
Umaška občina je proteste označila za festival absurda. V daljši izjavi s tem naslovom so protestnike označili za nasprotnike hrvaške zakonodaje in politike Občine Umag, ki naj bi bila edina na Hrvaškem, ki se sistematično loteva problema črnih gradenj. Pri tem so dodali, da je njihova komunala v zadnjih treh letih že odstranila 215 nezakonitih objektov. Gradbena inšpekcija pa je oziroma bo odstranila še 200 nezakonitih objektov.
Na občini so poudarili, da so črnograditelji tujci. Ali prihajajo z območij zunaj države ali iz drugih delov Hrvaške. »Večinoma gre za tuje državljane, pa tudi za državljane Republike Hrvaške, ki niso z območja Umaga. Skupno jim je to, da so – poleg tega, da so črnograditelji in uzurpatorji – poceni kupili kmetijska zemljišča in si na črno zgradili oziroma postavili 'hišico', v kateri živijo na črno, ne da bi za to komu kaj plačali. Potem so od mestnih služb zahtevali, da se njihovo zemljišče urbanizira,« so zapisali na občini.
»Župan pravi, da smo okupatorji in uzurpatorji. Dobro. Res smo prišleki, vendar poglejte, kaj delajo domačinom. Niti domačini ne morejo do plaže, ker so vse zminirali in zabetonirali. Potem pa smo mi sovražniki. Pojdite v naselje Alberi in boste videli,« je oznake občine komentirala protestnica, ki je želela ostati anonimna.
