Z območja v Turčiji, ki ga je v začetku meseca skoraj docela porušil katastrofalen potres, se te dni počasi umikajo mednarodne reševalne ekipe. Nadomeščajo jih gradbinci, ki bodo morali obnoviti oziroma znova zgraditi porušena mesta. Zaradi razsežnosti potresa bo obnova dolgotrajna in draga.
Aslan Uzun, izvršni direktor gradbene družbe Yapi Merkezi (ki skupaj s Kolektorjem gradi tudi predore na trasi drugega tira med Divačo in Koprom), ocenjuje, da naj bi obnova trajala vsaj tri leta in po ocenah turške gospodarske in podjetniške konfederacije (Turkish Enterprise and Business Confederation) stala vsaj 80 milijard dolarjev oziroma dobrih 75 milijard evrov. Po podatkih turškega ministrstva za urbanizem je porušenih ali močno poškodovanih 50.576 stavb. Ameriška investicijska banka Morgan Stanley je zgolj stroške obnove stanovanjskih stavb ocenila na 38 milijard dolarjev, nekoliko bolj konservativno oceno je postavil JP Morgan, in sicer pri 25 milijardah dolarjev.
Turčija, za primerjavo, na leto izvozi za 250 milijard dolarjev dobrin, zgolj prizadeta regija izvozi za od 15 do 20 milijard dolarjev dobrin, ocenjuje naš sogovornik, kar pomeni, da bo obnova samo stanovanjskega dela vredna desetino njihovega letnega izvoza.
Finančno si bodo opomogli
prej kot psihično
»Približno tretjino potrebnih sredstev naj bi pridobili z donacijami, ki že prihajajo z vseh strani sveta, drugo tretjino s posojili bank in velikih podjetij, morda tudi s sredstvi Svetovne banke, zadnji del pa bo verjetno pokrila država s proračunskimi sredstvi, ki se bodo povečala s spremembo obdavčitve določenih dobrin in storitev,« razmišlja sogovornik. Hkrati opozarja, da je tri tedne po potresu še mnogo prezgodaj, da bi lahko z gotovostjo odgovorili na ta zahtevna vprašanja, in dodaja, da je na vladni mizi več scenarijev, ki jih pretresajo v tem obdobju. Korupcija, ki preveva gospodarsko-politično povezave v Turčiji, tako zahteven projekt še otežuje. »Prepričan pa sem, da si bomo finančno opomogli mnogo prej kot psihično. To bo trajalo še desetletja. Danes smo še vsi v popolnem šoku,« prizna.
Potres je, kot je nakazal Aslan Uzun, vzbudil solidarnost med Turki in tudi v podjetju Yapi Merkezi so začutili dolžnost, da pomagajo po svojih močeh. »Nemudoma smo se organizirali in na prizadeto območje poslali okoli 200 zaposlenih in nekaj gradbene mehanizacije, vrtalne stroje, bagre in žerjave. Poleg reševalcev so bili naši zaposleni tam eni prvih, saj imamo na prizadetem območju svojo tovarno, nekoliko stran pa eno izmed gradbišč. Ti ljudje so prvih deset dni s stroji pomagali reševati ljudi izpod ruševin,« pravi Aslan Uzun.
Še nekaj let v
začasnih bivališčih
Prizadeto območje je ogromno, tam živi 13,5 milijona ljudi. Nekateri turški mediji predvidevajo, da bi bila gora, sestavljena iz ruševin mest, visoka kot njihove najvišje gore.
Podjetje Yapi Merkezi sicer trenutno ne sodeluje pri odstranjevanju ruševin v mestih in pri obnovi tamkajšnjih stanovanjskih stavb, saj je specializirano za gradnjo infrastrukturnih objektov. »Popotresna obnova bo dolgotrajna in zahtevna tudi zato, ker morajo ruševine odstranjevati zelo previdno, saj so mnoga trupla še zmeraj pod ruševinami in svojci jih želijo dostojno pokopati,« pravi Uzun. Ko bodo posamezna območja očiščena ruševin, se bo začela obnova tistih stanovanjskih hiš, ki jih je smotrno obnoviti, bržkone upoštevajoč statične standarde in predpisane potresnovarnostne zahteve (zaradi domnevne malomarnosti v gradbenem sektorju so turške oblasti v minulih tednih aretirale več kot ducat oseb). »Naglo bomo porušili, kar je treba porušiti, in zgradili varna domovanja,« je pred dnevi tvitnil turški minister za okolje in urbanizacijo Murat Kurum. Drugje bodo predvidoma postavili ogromno število montažnih hiš. V tej fazi bo sodelovalo tudi podjetje Yapi Merkezi, saj ima med drugim svojo tovarno za izdelovanje takih montažnih stavb. Gotovo vsa mesta ne bodo obnovljena v celotnem obsegu, saj je z novejšimi raziskavami veliko bolj natančno določeno, kje so potresno zelo izpostavljena območja. Na teh delih predvidoma v prihodnosti ne bo nikakršne gradnje.
»Do tedaj pa se prizadeti ljudje zanašajo predvsem na solidarnost sodržavljanov, ki je izjemna. Takoj po potresu so državljani odprli vrata svojih domov za prizadete, ki so ostali brez vsega. Predvsem v zahodnem delu Turčije je veliko nenaseljenih stavb, ki so sedaj
namenjene prizadetim. Sprejeli so jih tudi hoteli po vsej državi,« poudarja sogovornik. Po nekaterih ocenah se je moralo izseliti vsaj 50.000 prebivalcev, ki so sedaj začasno nastanjeni vse od Carigrada do Anatolije. »Medtem so na prizadetih
območjih začeli vzpostavljati začasna kontejnerska naselja in urejati začasne nastanitvene kampe. Pri tem sodeluje tudi naše podjetje. Rdeči križ skrbi za začasna šotorišča, postavili so že več sto tisoč začasnih šotorov. Sami poskušamo regiji pomagati z obnovo vodovoda, saj imamo svojo tovarno vodovodnih cevi, z gradnjo vodih zbiralnikov ter seveda, kot vsi drugi, s hrano,« pravi Aslan Uzun. »Žal bodo ljudje trpeli še nekaj časa, preden bo resnično bolje,« sklene.
