Diplomatsko kolesje se okoli načrta za končanje vojne v Ukrajini te dni vrti silovito hitro. Eden od rezultatov je sprememba ameriškega osnutka do te mere, da so predstavniki Kijeva v torek izražali strinjanje z jedrom dokumenta, vendar s pomembnim dodatkom: najbolj občutljive točke – domnevno tudi tiste, ki zadevajo ozemlje – naj bi osebno dorekla predsednik Volodimir Zelenski in Donald Trump. Ukrajinska stran je zato kar sama napovedala, da bi se srečanje lahko zgodilo še ta teden, torej pred koncem meseca, česar Bela hiša sprva ni potrdila.
Rusija zadržana
Tam pravijo, da so v pogovorih z rusko in ukrajinsko stranjo dosegli »velikanski napredek«. ABC je poročal, sklicujoč se na ameriške vire, da je Ukrajina pristala na ameriške pogoje končanja vojne. Bela hiša uradno pravi, da ostaja nerešenih še nekaj »občutljivih, a ne nepremostljivih podrobnosti«, ki jih bo treba uskladiti v nadaljnjih pogovorih Ukrajine, Rusije in ZDA, kot je dejala tiskovna predstavnica Karoline Leavitt.
Izjava je po svoje presenetljiva, saj iz Moskve ni prišlo nobeno sporočilo o tem, da je Rusija blizu strinjanja z dokumentom. Nasprotno, zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da so za Rusijo ustrezna podlaga za dogovor izhodišča iz pogovorov Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom avgusta na Aljaski oziroma sedanji prvotni ameriški predlog v 28 točkah. Ta je bil nesprejemljiv za Ukrajino, ker je med drugim določal priznanje, da je Donbas ruski. Vendar so ga zadnje dni na pogovorih v Ženevi spremenili ob posredovanju evropskih držav, ki so poskušale preprečiti, da bi morala Ukrajina izbirati med mirom in zavezništvom z Združenimi državami, kot je dilemo predstavil Zelenski. Viri v Ženevi so nekaj zaslug za to uspešno spreminjanje prvotnega predloga ZDA pripisali tudi udeležbi ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, ki je bil prej senator in je dober poznavalec zunanjepolitičnih vprašanj, tudi ukrajinske problematike. Rubio naj bi razumel, da je formalno ukrajinsko odstopanje ozemlja Rusiji za oblast v Kijevu nesprejemljivo in torej rdeča črta.
Ukrajina z največ 800.000 vojaki
Kakšno rešitev za to so morda našli, ni jasno. V Evropski uniji se zavzemajo za to, da bi najprej potihnilo orožje in bi zamrznili frontne črte, nato pa iskali diplomatsko rešitev. Očitno pa pogovori potekajo naprej in na več koncih. V Abu Dabiju se je ločeno z ukrajinskimi in ruskimi predstavniki sestal sekretar za kopensko vojsko na ameriškem obrambnem ministrstvu Dan Driscoll, ki se je nenadoma znašel v središču dogajanja. Ukrajino naj bi na teh pogovorih zastopal vodja vojaške obveščevalne službe Kiril Budanov. Driscoll je bil tudi v Ženevi in je bil prvi, ki je šel v Kijev predstavit prvotni načrt v 28 točkah. Ameriški predsednik je sprva dejal, da želi pristanek nanj do četrtka; zdaj naj bi ta rok ne bi več veljal.
Kako so ameriški predlog spremenili, sprva ni bilo jasno. Po nekaterih navedbah ameriških medijev naj bi imel le še 19 točk. Nekatere naj bi združili, iz načrta naj bi umaknili vse, kar zadeva odnose med Rusijo in ZDA. Financial Times je poročal, da naj bi bila ukrajinska vojska v novem načrtu omejena na največ 800.000 pripadnikov, 200.000 več od prvotnega predloga in 100.000 manj od sedanje moči. Še vedno bi bila druga najmočnejša v Evropi – za rusko. Natove sile ne bi smele biti na ozemlju Ukrajine v mirnodobnem času. ZDA pa naj bi Ukrajini dale varnostna jamstva, morda celo podobna tistim po 5. členu severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi napadene članice.
V torek je potekala tudi videokonferenca koalicije voljnih. Eno od vprašanj, ki ostajajo pred udeleženkami, je usoda zamrznjenih ruskih sredstev.
