Po naših informacijah s slovenskega zunanjega ministrstva je Belgija pod velikim pritiskom drugih držav v Uniji: tam je namreč glavnina, 140 od skupno 185 milijard evrov, zamrznjenega ruskega premoženja v EU.
Poskusi prepričevanja Belgije so se nadaljevali in stopnjevali po oktobrskem evropskem svetu, ko belgijski premier Bart De Wever ni hotel umakniti nasprotovanja uporabi teh sredstev. Zahteval je namreč jasno podlago, ki mora biti v skladu z mednarodnim pravom. To naj bi že v naslednjih dneh predstavila evropska komisija in bo podlaga za odločanje na decembrskem evropskem vrhu.
Stopnjevanje pritiska
Belgija je zelo previdna zato, ker se boji povračilnih ukrepov Rusije, kar je Kremelj že večkrat nakazal. Špekulira se tako o morebitnih zasegih premoženja evropskih podjetij v Rusiji kot tudi o ruskih tožbah za zaseg premoženja evropskih držav v tretjih državah.
Belgija se je znašla v središču več mesecev trajajočega zapleta zato, ker je tam sedež organizacije Euroclear, ene izmed dveh glavnih mednarodnih klirinških in poravnalnih sistemov na svetu. Zato je zamrznjeno premoženje na neki način fizično v Belgiji, saj ima podjetje tam pravni domicil.
De Wever je večkrat opozoril, da so zamrznjena ruska državna sredstva pravno zaščitena in da bi poskus izrednega zasega predstavljal tveganje. Sam sicer ne nasprotuje temu, da se obresti od tega premoženja daje Ukrajini (to EU dejansko že počne), ni pa naklonjen temu, da bi odvzeli tudi glavnico, torej zamrznjena sredstva. Prepričan je, da bi bil poseg vanje lahko nezakonit. De Wever je celo opozoril, da bi Moskva utegnila odvzem sredstev razumeti kot vojno dejanje.
Po naših neuradnih informacijah naj bi predsednik evropskega sveta Antonio Costa že dal vedeti, da bo na decembrskem vrhu vztrajal pri sprejetju odločitve glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev. Slovenija ima sicer po naših informacijah do stališča Belgije precej razumevanja.
Pritiski na Belgijo prihajajo poleg posameznih držav članic tudi iz evropske komisije. Včeraj je predsednica komisije Ursula von der Leyen v evropskem parlamentu napovedala: »Da bo povsem jasno, ne vidim nobenega scenarija, po katerem bi račun plačali samo evropski davkoplačevalci. To ni sprejemljivo.« Von der Leynova se je sicer tudi strinjala z Belgijo, da mora biti vsaka sprejeta odločitev glede ruskih sredstev v skladu s pravili ter evropskim in mednarodnim pravom.
Kaj predvideva alternativni načrt?
A očitno v evropski komisiji kljub vsem pritiskom niso prepričani, da jim bo uspelo Belgijo pregovoriti, naj popusti. Tako se po poročanju Politica pripravlja zasilni načrt, s katerim naj bi zagotovili začasno financiranje Ukrajine v prihodnjem letu in preprečili, da bi ji zmanjkalo denarja. Med možnostmi je premostitveno posojilo, ki bi ga najela Evropska unija, Ukrajina pa bi ga vrnila, ko bi se dogovorili o prvotno zamišljenem 140 milijard vrednem posojilu, s katerim bi financirali tudi obnovo porušene države.
