Na nadaljevanju ameriško-ukrajinskega dialoga po velikem prepiru Donalda Trumpa z Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši sta se delegaciji zadržali na dolgih pogovorih v savdski Džedi. Že to je bilo znamenje, da so tokratna pogajanja precej drugačna od kratkega in dramatičnega televizijskega šova v Beli hiši pred desetimi dnevi.
»Žoga na ruski strani«
Na mizi se je poleg ukrajinskega predloga za začasno prekinitev ognja v zraku in na morju znašel očitno razširjeni ameriški predlog za popolno ustavitev spopadov. Ta je predvideval tudi 30-dnevno prekinitev ognja na frontni črti. Celotno ponudbo je Ukrajina sprejela, predsednik Zelenski pa jo je označil kot »pozitivni predlog«. Ponudba bo zdaj ob pomoči Američanov romala v Moskvo. »Žoga je na ruski strani igrišča,« je po devet ur trajajočih pogovorih dejal ameriški zunanji minister Marco Rubio, ki je vodil delegacijo ZDA. Najboljši izraz dobre volje, ki ga zdaj po njegovem mnenju lahko pokažejo Rusi, je sprejetje ponujene prekinitve spopadov. Ameriška stran upa, da bodo to tudi storili. Prav ruski odgovor na ponujeno ustavitev spopadov – to so doslej zavračali – bo po ocenah svetovalca ukrajinskega predsednika Zelenskega Andrija Jermaka pokazal, ali Rusija želi mir ali ne. »Američani morajo zdaj prepričati Rusijo o sprejetju premirja,« je dejal Volodimir Zelenski. Poljski premier Donald Tusk, trenutno predsedujoči Svetu EU, je ocenil, da so Ukrajina in ZDA storile pomembne korake proti miru, Evropa pa je pripravljena pomagati.
Poleg prekinitve spopadov je bil na mizi okvirni mirovni dogovor, prav tako pa tudi vprašanje mirovnih sil in varnostnih jamstev za Ukrajino, ki jih ZDA ne s svojimi mirovniki ne podporo članstvu Ukrajine v Natu doslej niso bile pripravljene zagotoviti. A včeraj je bil govor tudi o varnostnih jamstvih, in to celo takšnih, ki naj bi Ukrajini zagotovile dolgoročno varnost. Tako se je vsaj izrazil svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Mike Waltz. Svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega je potrdil, da so se pogovarjali o varnostnih zagotovilih, na mizi pa naj bi bilo celo več različnih možnosti. Katerih, ni pojasnil. Kot je še dejal Waltz, so se z ukrajinskimi sogovorniki zelo podrobno pogovarjali o tem, kako se bo vojna končala.
Pogajanja sta ameriška in ukrajinska stran zapustili zadovoljni. Kdaj bo podpisan že dogovorjeni sporazum o redkih zemljah, ki je padel v vodo ob prepiru v Beli hiši, po srečanju v Savdski Arabiji ni bilo nemudoma jasno. Sta pa obe strani sporočili, da se bosta zavzemali za sklenitev celovitega dogovora. Američani so po pogovorih oznanili, da bodo z Ukrajinci spet delili obveščevalne podatke, kar je sicer včeraj že napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Prav tako bodo obnovili varnostno pomoč Ukrajini, zaradi česar se je napadena država pred dnevi še najbolj zamajala. Trump je z doseženim zadovoljen in napoveduje, da bi Zelenskega znova povabil v Belo hišo.
Američani po odgovor v Kremelj
V ameriški delegaciji so že pred včerajšnjimi pogajanji z Ukrajinci nakazali, da se bo nato treba znova pogovarjati z Rusijo o njihovi pripravljenosti na koncesije. Tja bi se lahko še pred koncem tedna odpravil posebni odposlanec Steve Witkoff. V Kremlju sicer včeraj niso želeli potrditi, da bo Witkoff v Moskvo pripotoval še ta teden in se morda že v četrtek pogovarjal s predsednikom Vladimirjem Putinom. Izrazili so le pričakovanje, da jih bo ameriška stran obvestila o napredku v pogovorih z Ukrajino. Podrobnosti pogovorov bo sicer svojemu sogovorniku na ruski strani prenesel svetovalec za nacionalno varnost Waltz.
Rusija v uradnih stališčih sicer zavrača vse predloge Kijeva in tudi zamisel o mirovnih silah za Ukrajino. Niso pripravljeni sprejeti Ukrajine v Natu, prav tako ne pride v poštev začasna prekinitev spopadov. Vendarle pravijo, da so se pripravljeni pogajati, a ne o tem, da bi se umaknili iz regij, ki so si jih prisvojili ob svoji drugi invaziji na Ukrajino. Rusija trenutno zaseda približno 99 odstotkov luganske regije, 70 odstotkov doneške regije ter približno 75 odstotkov regij Herson in Zaporožje.
Opozorila iz Nemčije
Številni so sicer prepričani, da je Trump popolnoma nasedel ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu v njegovem pogledu na vojno v Ukrajini in možnosti njenega končanja. Ameriška administracija namreč že tedne pritiska le na Ukrajino za sklenitev premirja, na Rusijo pa razen grožnje z novimi sankcijami, ki jih je Trump potem kmalu tudi spet umaknil, pravega pritiska sploh ni izvajala.
Prav zato je zanimivo stališče osrednje nemške zvezne obveščevalne službe (BND), ki pravi, da želi Rusija postaviti enotnost Zahoda na preizkušnjo predvsem v zvezi s petim členom severnoatlantske pogodbe – ta namreč zagotavlja vzajemno obrambo članic zavezništva Nato. Bruno Kahl, vodja BND, ki si sicer želi, da bi ZDA spet prišle na stran Evrope, opozarja na pomen poteka vojne v Ukrajini za ruske preizkuse omenjenega člena. »Če se bo vojna ustavila prej kot leta 2029 ali 2030, bo lahko Rusija svoje tehnične, materialne in kadrovske vire uporabila tudi za hitrejše oblikovanje grožnje Evropi,« je ocenjeval, a ob tem dopustil možnost, da bi se te grožnje Evropi lahko pojavile že prej.
