Novoustanovljena veja ukrajinske vojske, imenovana Sile za brezpilotne sisteme (USF), je sporočila, da je bil cilj operacije objekt, povezan z rusko »Akademijo raketnih in topniških znanosti«. Ta naj bi služil za urjenje operaterjev dronov ter sestavljanje bojnih glav in druge opreme za brezpilotna letala.
Po ukrajinskih informacijah so bili v usklajenem napadu uničeni proizvodni in servisni obrati, štiri oklepna vozila tipa tigr, zaloge streliva in komponente za drone. Med ubitimi naj bi bil tudi poveljnik centra, podpolkovnik z vzdevkom Burij.
Napadi del širše kampanje
Poveljnik ukrajinskih sil za brezpilotne sisteme Robert Brovdi - »Madžar« je povedal, da je operacija nosila kodno ime »Sneg Ahmatov« in da je bil napad izveden na območju mesta Snežne v okupirani Doneški regiji. Po njegovih besedah je bil objekt povezan z ruskim 78. motoriziranim polkom posebnih enot »Sever-Ahmat«, ki deluje v okviru 42. ruske divizije.
Brovdi je dodal, da je bilo med operacijo izvedenih enajst natančno načrtovanih napadov s 100-kilogramskimi bojnimi glavami. Glavna dvonadstropna stavba kompleksa, velika skoraj 2500 kvadratnih metrov, naj bi služila tako za proizvodnjo dronov kot za namestitev vojaškega osebja. Dodatno škodo naj bi povzročila eksplozija streliva, shranjenega v podzemnih prostorih objekta.
Ukrajinska stran trdi, da gre za del širše zračne kampanje z brezpilotnimi letali. USF je že 17. maja poročal o zaključku 48-urne ofenzive, med katero naj bi ukrajinske sile izvedle 186 napadov na 46 pomembnih ruskih vojaških in pomorskih ciljev na različnih delih fronte.
Med tarčami naj bi bili poveljniški centri, logistična vozlišča, sistemi zračne obrambe in pomorska infrastruktura. Ukrajina trdi, da je zadela tudi patruljno ladjo razreda Svetljak v Dagestanu, sistem zračne obrambe Tor-M2 v Luganski regiji ter komunikacijsko vozlišče črnomorske flote na okupiranem Krimu.
Povečano številno napadov na energetsko infrastrukturo
Obenem se stopnjujejo tudi ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo. Po podatkih Reutersa so bile številne večje ruske rafinerije v osrednjem delu države prisiljene ustaviti ali zmanjšati proizvodnjo po nedavnih napadih z droni. Skupna letna zmogljivost prizadetih rafinerij presega 83 milijonov ton, kar predstavlja približno četrtino vseh kapacitet ruske rafinerije, ki sicer zagotavljajo več kot 30 odstotkov ruske proizvodnje bencina in približno četrtino proizvodnje dizelskega goriva.
Med prizadetimi objekti so rafinerije v Kirišiju, Moskvi, Nižnem Novgorodu, Rjazanu in Jaroslavlju. Ena največjih ruskih rafinerij v Kirišiju, z letno zmogljivostjo 20 milijonov ton, naj bi bila po navedbah virov popolnoma zaprta že od 5. maja.
Ukrajina je letos občutno povečala število napadov na rusko energetsko infrastrukturo, vključno z rafinerijami, skladišči goriva in naftovodi. Po ocenah ti napadi dodatno pritiskajo na ruski državni proračun, saj prihodki od nafte in plina predstavljajo približno četrtino vseh prihodkov države.
Varnostna služba Ukrajine potrdila vpletenost v napade
Perm, mesto, ki leži več kot 1500 kilometrov od ukrajinske meje, je v zadnjem času doživelo številne napade na svojo energetsko infrastrukturo. 29. aprila je bila prizadeta proizvodno-odpremna postaja, povezana s sistemom Transneft, kar je povzročilo velik požar. Že naslednji dan je bila napadena tudi rafinerija v lasti Lukoila.
Napadi naj bi motili delovanje obrata in zaprli nekatere proizvodne enote. Po poročanju Reutersa so bile ključne primarne predelovalne enote poškodovane ali ustavljene, popravila pa bi lahko trajala več tednov.
Varnostna služba Ukrajine (SBU) je kasneje potrdila svojo vpletenost v napade na naftno infrastrukturo v Permski regiji. SBU je dejala, da takšni napadi zmanjšujejo oskrbo ruske vojske z gorivom in silijo Moskvo, da sredstva preusmerja v popravila namesto v vojaške operacije.