Gre za načrt B oziroma za skupno zadolževanje EU za financiranje 140 milijard evrov posojila Kijevu. Plan A je medtem uporaba zamrznjenega ruskega državnega premoženja. Komisija računa na to, da bi možnost dodatnega zadolževanja omehčala stališča članic. Novi dolg namreč ne diši državam, kot sta Nemčija in Nizozemska, ki sta že tako proti zadolževanju, in tudi ne tistim, ki so že zdaj čezmerno zadolžene, kot sta Francija in Italija.
EU se pri sprejemanju ukrepov za pomoč Ukrajini sicer že presneto mudi. Slednji naj bi do konca marca zmanjkalo denarja. Hkrati se namerava Madžarska s Češko in Slovaško poenotiti v zavezništvu znotraj unije, ki nasprotuje pomoči Ukrajini.
Belgija se boji vojske ruskih odvetnikov
Velika večina ruskega premoženja v EU je pod nadzorom finančnega depozitarja Euroclear v Belgiji. Če bi Belgija odobrila zaplembo premoženja, bi to tej državi prineslo precejšnje finančno in pravno tveganje.
Komisija Belgijo prepričuje, da tveganje ni veliko, saj bi 140 milijard evrov ruskega premoženja Rusiji vrnili le, če bi Kremelj končal vojno in Ukrajini plačal reparacije. Verjetnost, da se to zgodi, je tako majhna, da denarja Rusiji verjetno nikoli ne bodo vrnili.
Belgija se medtem boji, da bi Moskva nad državo poslala vojsko odvetnikov, ki bi zahtevali vračilo denarja. Pri tem Belgija opozarja tudi na obveznosti iz dvostranske investicijske pogodbe, ki sta jo Rusija in Belgija podpisali leta 1989. Bruseljski uradniki in diplomati vseeno verjamejo, da bo EU dosegla dogovor.
»Dogovor bo sprejet«
Evropska komisija upa, da bo grožnja z alternativnim načinom financiranja omehčala njihovo stališče.
»To je diplomacija,« je za Politico povedal eden od evropskih diplomatov, seznanjen s potekom dogodkov, ki je želel ostati anonimen. »Ljudem ponudiš nekaj, česar ne želijo, da bi sprejeli manj slabo možnost.« Posojilo, zavarovano z ruskim premoženjem, »se bo zgodilo«, je za Politico povedal uradnik EU. »Ni vprašanje, ali, ampak – kdaj.«
