Evropska unija namerava bolje zaščititi svojo demokracijo, ki jo že sedaj poskuša obvarovati predvsem z zaščito vladavine prava z različnimi orodji, tudi finančnimi pritiski na države članice. Toda v središče pozornosti prihajajo še drugačne grožnje – hibridne iz tujine. V času, ko se vrstijo takšni napadi na Evropsko unijo ali pa se, kot v primeru lanskih moldavskih predsedniških in letošnjih parlamentarnih volitev, preko tujega vplivanja poskuša spreminjati politično podobo države, se Evropska unija vse bolj zaveda tovrstnih groženj tudi za njen demokratični ustroj.
Tega namerava sedaj zaščititi z boljšim sodelovanjem držav in evropskih institucij pri zoperstavljanju dezinformacijam, ki veljajo za eno največjih groženj demokracijam, prav tako pa namerava okrepiti medijsko pismenost prebivalstva, predvsem mladih, da bodo znali razlikovati med resničnimi in ponarejenimi informacijami. Vsaj delno bo uspešnost ščita demokracije odvisna od držav članic. Kajti veliko je tudi neobvezujočih priporočil evropske komisije, kaj lahko storijo za izboljšanje zaščite demokracije.
Za hitrejše in boljše ukrepanje članic in tehnoloških gigantov
V evropski komisiji ugotavljajo, da so v času naraščajočih političnih spopadov, regionalnih in mednarodnih konfliktov ter hitrih tehnoloških sprememb naše demokracije izpostavljene notranjim in zunanjim pritiskom. Za zaščito pred temi grožnjami bo Evropska unija dobila svoj demokratski ščit, ki bo prihajal v različnih podobah, njegov cilj pa bo preprečiti, da bi avtokratski režimi poskušali izkoriščati razlike, sejati nezaupanje in omejevati demokratične akterje, kot so svobodni mediji in civilna družba. »Demokracija ni abstraktno načelo. Je utripajoče srce naše družbe, ki je danes pod pritiski. (…) Krepili bomo zaupanje javnosti v demokracijo in njene institucije,« je dejal evropski komisar za demokracijo, pravosodje in vladavino prava Michael McGrath.
Glede dezinformacij bodo krepili mrežo organizacij, ki preverjajo dejstva. Z velikimi tehnološkimi giganti (Meta, X, Microsoft, Google, TikTok), s katerimi je Evropska unija na podlagi zakona o digitalnih storitvah že sklenila dogovor o kodeksu delovanja, namerava poglobiti sodelovanje. Od njih bo pričakovala še večji angažma pri preprečevanju dezinformacij na njihovih platformah. EU namerava vzpostaviti tudi poseben protokol za odzivanje na dezinformacijske incidente, da bi bili zmožni hitrih odzivov nanje.
Ustanovili bodo poseben evropski center za demokratično odpornost, ki bo stičišče strokovnega znanja, institucij EU in držav članic pri njihovih prizadevanjih za odkrivanje groženj tujih manipulacij z informacijami in vmešavanjem v evropske demokratične procese ter za odzivanje nanje. Center, ki ga bo vodil komisar McGrath, bo nadgradnja zdajšnjega sistema za hitro opozarjanje pred hibridnimi grožnjami, ki poteka preko evropske službe za zunanje sodelovanje (EEAS) z državami članicami. V okviru tega centra bodo oblikovali tudi posebno platformo, kjer bodo v boju proti dezinformacijam lahko sodelovali civilna družba, mediji, raziskovalci in preveritelji dejstev. Ta center bo odprt tudi za sodelovanje in pomoč državam kandidatkam za članstvo v EU ter tudi morebitnim kandidatkam, je pojasnil komisar McGrath: »Bolj ko se približujejo članstvu, večja je grožnja (poskusov tujega vplivanja, op. a.) zanje. Pošiljamo jim sporočilo, da jim bomo stali ob strani.«
Krepitev institucij in medijev
»Demokracija je temelj naše svobode, blaginje in varnosti. Evropski ščit demokracije bo okrepil ključne elemente, ki državljanom omogočajo, da vsak dan živijo naše skupne demokratične vrednote: svobodo izražanja, neodvisne medije, odporne institucije in živahno civilno družbo,« je ocenila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Del ščita demokracije bodo tudi prizadevanja za krepitev demokratičnih institucij v državah članicah. Poskušali bodo dodatno zaščititi volilne postopke, za katere bodo pripravili smernice o tem, kako naj se uporablja umetna inteligenca. Kajti, kot ocenjujejo v komisiji, državljani morajo zaupati volilnemu procesu. Prav tako bodo s programi podpore medijem kot čuvajem demokracije poskušali v ospredje postaviti zanesljivo novinarstvo. V prihodnjem večletnem proračunu (2028–2034) EU bo iz programa Agora EU za kulturo, civilno družbo in medije namenjenih devet milijard evrov.
