Z dogovorom se končuje pet mesecev trajajoča politična negotovost, ko sta po septembrskih volitvah padla v vodo dva poskusa sestavljanja vlade, prvi z istimi tremi strankami, ki so si sedaj segle v roko.
Ministrski resorji so načeloma razdeljeni – po šest za večji stranki, dva za NEOS, ni pa še dokončno jasno, kdo natančno bo katerega zasedel. Znotraj strank, sploh pri socialdemokratih, je še nekaj prerivanja. Koalicijski dogovor morajo v strankah tudi še potrditi. Najtežje bo predvidoma v nedeljo pri Neosu, ker mora zanj glasovati dve tretjini članstva. Toda če se bo vse izšlo po načrtih strankarskih vodstev, bi nova vlada lahko prisegla v začetku prihodnjega tedna, morda že v ponedeljek.
Ostrejša migracijska politika
»Imeli smo morda najtežja pogajanja o sestavi vlade v zgodovini naše države,« je ob predstavitvi programa rekel Christian Stocker, ki je bil še prejšnji mesec »samo« generalni sekretar ljudske stranke, zdaj pa se mu nenadoma obeta kanclerski položaj. Njegova stranka je na volitvah dobila 26,3 odstotka glasov in končala na drugem mestu za skrajno desno svobodnjaško stranko, s katero sta tudi poskusili sestaviti vlado, pa se ni izšlo. Socialdemokrati Andreasa Bablerja so dobili 21,1 odstotka glasov, NEOS, ki ga vodi Beate Meinl-Reisinger, verjetna zunanja ministrica, pa 9,1 odstotka.
Koalicijska pogodba vsebuje sedemletni načrt za konsolidacijo javnih financ. Lani so v Avstriji napovedovali proračunski primanjkljaj v višini 3,6 odstotka BDP, torej znatno nad zgornjo vzdržno mejo treh odstotkov, kot je določena na ravni EU. Zato vlada predvideva vrsto ukrepov za dotok dodatnih sredstev, pol milijarde evrov letno samo z dodatnim obdavčenjem bančnega sektorja, 200 milijonov pa s podaljšanjem in prilagoditvijo dodatnega davka na dobiček energetskih podjetij, poroča Der Standard. Obenem bodo izdatno varčevali - letos predvidoma 6,3 milijarde evrov, prihodnje leto 8,3 milijarde.
Povišali bodo davke na tobak in igre na srečo, takse za izdajo dokumentov, ter odpravili davčne olajšave za solarne panele.
Pričakovano načrtujejo zaostritev migracijske politike, potem ko se je glede te teme med predvolilnim bojem praktično vsa politična krajina premaknila bolj na desno. Vlada napoveduje obvezno integracijo priseljencev od prvega dne, takoj bodo ustavili postopke združitve družin, prosilcem za azil pa omejili gibanje. Prošnje za azil bodo sploh prenehali sprejemati, če se število znantno poveča. Premislili bodo tudi o rešitvah v sodelovanju s tretjimi državami, kar verjetno pomeni kaj podobnega sodelovanju Italije in Albanije. In nasprotovali bodo relokacijski shemi znotraj EU, dokler zunanje meje ne bodo ustrezno zavarovane, so zapisali.
Zaslišanja prosilcev bodo snemali, da bo postopek hitrejši in bolj pregleden, navaja Kurier.
Podpora državam Zahodnega Balkana
Koalicijska pogodba odpira pot mogočemu dvigu starosti za upokojitev in delovne dobe, če do leta 2030 z drugimi ukrepi ne dosežejo želene vzdržnosti sistema. Dvignili bodo obvezni prispevek upokojencev v pokojninsko blagajno s 5,1 odstotka na šest odstotkov.
Koalicijska pogodba predvideva tudi olajšave za najemnike ter omejuje dvig najemnin.
V zunanji politiki bo vlada vztrajala, da ne more biti dogovora o miru v Ukrajini brez sodelovanja Kijeva, odgovornost za agresijo je na ruski strani. Kurier poroča, da bo vlada zavezana nevtralnosti države, a bo podpirala nadaljnje sodelovanje vojakov v misijah na tujem. Podpirala bo nadaljnje tesne odnose z Izraelom. Podpirala bo države Zahodnega Balkana na evropski poti, a se zavzela za preklic pogajanj o pridruženem članstvu Turčije. Naloga za avstrijsko diplomacijo je tudi kandidatura za nestalno članico varnostnega sveta v obdobju 2027-2028. x
