Sporočila razkrivajo prijateljske odnose med Epsteinom in številnimi člani elitnih krogov ameriške politike in kapitala. Summers, ki je bil zadnjih trideset let eden najbolj vplivnih washingtonskih insajderjev, je umik iz javnosti napovedal potem, ko je prišlo na dan, da se je z Epsteinom pogovarjal o različnih temah, od zakulisne politike do intimnih odnosov, pa tudi o aretaciji zaradi obtožb o trgovini z ljudmi in prostituciji mladoletnih oseb poleti leta 2019.
»Globoko me je sram zaradi teh dejanj in zavedam se bolečine, ki so jo povzročila,« je dejal Summers. »Prevzemam polno odgovornost za svojo zmotno odločitev in ohranjanje stikov z gospodom Epsteinom.«
Objavljena sporočila so del 20.000 strani dokumentov iz Epsteinove zapuščine, objavil pa jih je odbor predstavniškega doma ameriškega kongresa za nadzor. Kongresniki bodo še danes glasovali o tem, ali bodo objavili vse dokumente.
Obsežna komunikacija o poslih in zasebnosti
Manjši delež že objavljenih dokumentov vključuje tudi pogovore s Summersom, v katerih je govor tako o poslovnih kot zasebnih temah. Vsi pogovori segajo v čas po letu 2009, ko je bil Epstein že obsojen zaradi prostitucije mladoletnic. Summers je na primer Epsteina leta 2014 prosil za svetovanje pri zbiranju donacij za projekte, ki jih je vodila njegova žena. Poleg tega sta se večkrat pogovarjala o politiki, ki jo je takrat zaznamoval vzpon Donalda Trumpa, sicer dobrega znanca predvsem Epsteina, na položaj predsednika ZDA. Summers je na primer leta 2017 Epsteinu poročal z obiska v Savdski Arabiji, kaj menijo visoki savdski uradniki o Trumpu. Pogovori so polni mizoginih in seksističnih komentarjev.
Znaten del korespondence pa se je nanašal na intimo. Summers je namreč na akademski konferenci leta 2018 spoznal žensko, s katero je najprej vzpostavil mentorski odnos, kmalu pa si zaželel, da bi postala intimna. Epsteina je spraševal za nasvete in mu poročal o različnih interakcijah s to žensko.
Zanimal ga je njegov »komentar o njenih oblačilih« in priznal, da ni prepričan, kako naprej. V enem sporočilu je zapisal: »Zdi se mi, kot da se izmikam težavam … Mislim, da bi moral prekiniti stike.«
Že naslednji dan se je ton dramatično spremenil: »Dan dogodkov na konferenci je bil izjemno dober … Pametna, samozavestna in jasna. Čudovita. Zaje*** sem se.«
Summers v korespondenci večinoma uporablja razne kodirane izraze za to žensko, na primer »grožnja« ali »nevarnost«. Iz prvih sporočil je mogoče razbrati, da je šlo za kitajsko ekonomistko Keyu Jin. Ta je bila leta 2018 že doktorica ekonomije in je delala kot raziskovalka ter sodelovala z več ameriškimi in kitajskimi univerzami.
Njen oče je Jin Liqun, ki je zasedal različne visoke položaje v kitajski komunistični partiji. Od leta 2016 je direktor Azijske infrastrukturne banke, mednarodne finančne institucije, ki jo podpira Kitajska. Summers se je z Jin Liqunom večkrat srečal na raznih ekonomskih konferencah, saj je tudi po umiku z uradnih funkcij veljal za enega najbolje obveščenih ameriških ekonomistov, ki ima pomembno vlogo v vseh demokratskih administracijah.
Dopisovanje med Summersom in Epsteinom se nadaljuje junija in julija 2019, ko je Epstein Summersu svetoval, kako naj ravna v razmerju s Keyu Jin. Pri tem ga je spodbujal, naj jo »pusti čakati«.
Kot je razvidno iz sporočila, je Summers želel, da bi razmerje postalo tudi telesno, na kar pa očitno Jin ni pristala. Summers je v korespondenci Epsteina imenoval za svojega zaveznika in priznaval, da želi verjetno Jin prekiniti stike z njim, a si obenem od njega obeta koristi.
Siva eminenca demokratske stranke
Razkritja so povzročila šok v akademskih in političnih krogih, v katerih se je že vse od začetka devetdesetih let gibal Larry Summers.
Potem ko je bil od leta 1990 do 1993 glavni ekonomist Svetovne banke in še pred tem ekonomski svetovalec v demokratski stranki, je v administraciji Billa Clintona postal namestnik finančnega ministra, vplivnega bančnika Roberta Rubina. Proti koncu mandata je Rubina celo nadomestil na položaju ministra za finance.
Po zmagi republikanca Georgea Busha mlajšega se je Summers vrnil v akademsko sfero in leta 2001 postal predsednik Univerze Harvard. V tej vlogi je imel večkrat stike tudi z Epsteinom, ki je bil pomemben donator univerze. Leta 2006 je odstopil s položaja, potem ko je na konferenci večjo zastopanost moških med znanstveniki naravoslovnih znanosti in inženirstva pripisal večjemu deležu moških med ljudmi z višjo inteligenco.
Summers je ostal vpliven v demokratski stranki, a hkrati osovražen na levem krilu stranke, predvsem zaradi politik deregulacije, ki jih je izvajal v času Clintonove administracije. Neuradno ga je predsednik Obama nameraval predlagati za predsednika ameriške centralne banke, a je del demokratskih senatorjev to preprečil. V Obamovi administraciji je tako služil kot vodja nacionalnega ekonomskega sveta, ki svetuje ameriškemu predsedniku pri ekonomski politiki.
Summers je ostal eden najpomembnejših ekonomskih svetovalcev v stranki. Med drugim je bil svetovalec Joeja Bidna v času predsedniške kampanje, a se je kasneje umaknil prav zaradi kritik levega krila.
Načrtovalec gospodarskih politik
Summersov vpliv v demokratski stranki je bil aktualen vse do danes. V zadnjih letih je bil namreč sodelavec enega najvplivnejših demokratskih mislišč Center for American Progress (CAP). Kot so razkrili v reviji The Prospect, bi moral biti Summers eden glavnih avtorjev »Projekta 2029«, ki naj bi pripravil politični program naslednje demokratske administracije. Summers naj bi vodil del, ki se ukvarja z gospodarsko politiko.
Čeprav je odstopil z vseh funkcij v CAP, pa še vedno ostaja član nadzornega sveta podjetja OpenAI, ki stoji za modelom umetne inteligence chatGPT.
Verjetno se končuje tudi Summersovo pojavljanje v medijih, kjer je bil reden gost. V zadnjem obdobju je sicer največ pisal o domnevnem antisemitizmu na ameriških univerzah, ki naj bi ga razkrivali protesti proti Izraelu. Zadnjo javno objavo je imel konec oktobra v študentskem časopisu The Harvard Crimson, kjer je obsodil kritično in domnevno antisemitsko poročanje tega časopisa o protestih proti Izraelu v univerzitetnem kampusu, pri tem pa pozval tudi k identifikaciji odgovornih urednikov in novinarjev časopisa. Le nekaj dni kasneje je v istem časopisu izšlo najobsežnejše poročilo o Summersovih stikih z Epsteinom.
