Ameriški predsednik Joe Biden je pred četrkovim srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim sporočil, da za sedem milijard evrov povečuje vojaško pomoč Ukrajini in da ji bo poslal nove izstrelke dolgega dosega. »To pomoč bomo uporabili čim bolj učinkovito in transparentno, da bi dosegli naš skupni cilj: zmago Ukrajine, pravičen in trajen mir,« se je odzval Zelenski, preden je Bidnu in Harrisovi predstavil svoj »načrt za zmago«, po katerem bi bila Rusija prisiljena v pogajanja pod ukrajinskimi pogoji.
Ukrajinski predstavniki so dejali, da načrt med drugim predvideva hitro povabilo Ukrajini za članstvo v zvezi Nato. Najbolj naj bi se osredotočal na nove pošiljke orožja in dovoljenje za uporabo zahodnega orožja za napade globlje na ruskem ozemlju.
Na to zadnjo možnost se je odzval tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Putin spet o jedrskem orožju
V sredo je na seji nacionalnega varnostnega sveta sporočil, da bi uporaba zahodnih izstrelkov dolgega dosega globoko na ruskem ozemlju lahko vodila do ruskega napada z jedrskim orožjem tudi na države, ki so dovolile takšno uporabo svojih izstrelkov. Nekateri zahodni analitiki menijo, da gre za spremembe v ruski doktrini uporabe jedrskega orožja, drugi pa trdijo, da Putin samo natančneje opredeljuje že obstoječo.
»Agresija proti Rusiji s strani države, ki nima jedrskega orožja, a bi jo pri tem podprla država z jedrskim orožjem, se bo (odslej) razumela kot skupni napad obeh držav na Rusijo,« je dejal Putin. Dodal je, da bi bil lahko »masovni zračni napad« na Rusijo, z letali, izstrelki ali brezpilotniki, dovolj, da Rusija uporabi jedrsko orožje. Nadaljeval je: »V primeru agresije na Rusijo in Belorusijo si pridržujemo pravico uporabe jedrskega orožja.«
Lani poleti je Putin namestil taktično jedrsko orožje v Belorusiji. Menda znova grozi z jedrskim orožjem tudi zato, da bi domačo javnost prepričal o velikih zmogljivostih ruske obrambe. Težko je verjeti, da bi napadel s taktičnim jedrskim orožjem, ki je sicer šibkejše od strateškega, a lahko povzroči eksplozijo, kakršna je bila v Hirošimi.
EU je Putinove izjave zavrnila kot »neodgovorne in nesprejemljive«. »Ni prvič, da se Putin igra z jedrskim orožjem,« je dejal Peter Stano, tiskovni predstavnik diplomacije EU. Podobno meni ameriški zunanji minister Antony Blinken.
Zelenski zavrača kitajsko-brazilske ideje
Zelenski pa je v sredo na splošni razpravi v generalni skupščini obtožil Putina, da namerava napasti jedrske elektrarne, ker hoče onemogočiti Ukrajincem, da bi se pozimi greli. Po navedbah Mariane Budjeryn, analitičarke in profesorice s Harvarda, je Putin onesposobil že skoraj vse ukrajinske termoelektrarne in večino hidroelektrarn, tako da je oskrba z elektriko že več kot 70-odstotno odvisna od jedrskih elektrarn. Za ustavitev preskrbe z elektriko v Ukrajini pa mu ni treba uničevati reaktorjev, dovolj bi bili napadi na transformatorje.
Svoj govor v ZN je Zelenski izkoristil tudi za zavrnitev kitajskega in brazilskega mirovnega načrta, ki ne zahteva izrecno umika Rusije
z ukrajinskega ozemlja. Obe državi je obtožil, da podpirata Putinove načrte, in namigoval, da imata svoje interese. »Toda ne bomo dovolili, da kdor koli krepi svojo moč
na račun Ukrajine,« je dodal. Kitajska na skrivaj pomaga ruski oborožitveni industriji z dobavo pomembnih elektronskih komponent. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva pa se pogosto sliši s Putinom po telefonu, Zelenskemu pa očita, da se noče pogajati s Putinom. Aprila je Lula dejal, da je »nepotrebna« razprava o tem, »kdo ima prav«, in da gre samo za to, da se vzpostavi mir.
Vendar je danes prišlo do pogovorov med kitajskim in ukrajinskim zunanjim ministrom o možnostih za dosego trajnega miru v Ukrajini. Peking sicer poziva k spoštovanju ozemeljske celovitosti vsake države (kar v Kijevu pozdravljajo), a ne obsoja ruske agresije.