Opozicijski krščanski demokrati CDU/CSU, ki sicer v javnomnenjskih anketah krepko vodijo pred ostalimi strankami, so v zadnjem tednu polno delujočega bundestaga poskrbeli, da se je volilna kampanja prenesla v nemški parlament in da je v Nemčiji padel požarni zid nesodelovanja s skrajno desnico.

Kot napovedano so predlagali sprejetje dveh resolucij, katerih cilj naj bi bil zajeziti nezakonite migracije tudi s trajnimi kontrolami na nemških mejah in zavrnitvijo vseh nezakonitih migrantov na mejah ter strožji azilno-varnostni zakonodaji. Močno sporne predloge ene od resolucij, ki naj bi bila odgovor na več napadov z noži prosilcev za azil v minulih mesecih, so sprejeli s pomočjo skrajno desne stranke AfD in nekdanje vladne stranke liberalcev FDP. AfD je resolucijo z nizom ostrejših ukrepov celo podprla, pa čeprav se je v njej ostro kritiziralo to stranko. Proti so glasovali le poslanci še vladajočih strank socialdemokratov (SDP) in Zelenih, ki se po javnomnenjskih anketah umeščata na tretje in četrto mesto ter sami ne bosta zmožni oblikovati nove koalicije v bundestagu, če bodo ti rezultati obveljali.

Koalicijska svarila

Tako SPD kot Zeleni so sicer že pred glasovanjem kanclerskega kandidata Friedricha Merza rotili, naj ne oblikuje parlamentarne večine z AfD in prekrši od druge svetovne vojne trajajočo zavezo, da stranke ne bodo sodelovale s skrajnimi desničarji. Merz je sicer že prejšnji teden dal vedeti, da mu je malo mar, s kom bo do nje prišlo, čas pa je, da se uredi vprašanje in se v državo spet povrne varnost. »Desničarskih populistov ne premagate tako, da prevzamete njihova stališča. To običajno vodi v propad konservativnih strank - v Avstriji, Franciji, upajmo, da ne pri nas. Ne počnite tega, gospod Merz,« je še nekaj ur poprej svaril kanclerski kandidat Zelenih Robert Habeck in tudi napovedoval, da v primeru potrditve zakonodaje s pomočjo AfD Zeleni zagotovo ne bodo šli s krščanskimi demokrati skupaj v koalicijo po volitvah.

Na seji parlamenta se je nato odvilo pravo volilno soočenje, kjer so vsi, še posebej pa kancler Olaf Scholz, podkancler Habeck, kanclerski kandidat krščanskih demokratov Merz in tudi vodja AfD Alice Weidel sneli politične rokavice. Olaf Scholz je poudarjal, da bi vse napade preteklih mesecev lahko preprečili, če bi se le dosledno izvajala zakonodaja. Zgrožen je bil, da se to ni dogajalo. Je pa ostro kritiziral Merza tako zaradi njegovih protipravnih predlogov kot tudi glede tega, da jih je pripravljen skozi parlamentarno sito kot v kakšni igri pokra stisniti s pomočjo AfD. To je označil kot neopravičljivo napako. »Obstajajo meje, ki jih kot državnik ne smeš prestopiti,« je poudaril Scholz in poudaril, da Nemčiji kot pravni državi škodujejo navidezne rešitve. Nemčija bi s takšnimi predlogi lahko drugim državam poslala katastrofalno sporočilo, je opozarjal: »Največja država v EU bi kršila mednarodno pravo, tako kot je to doslej upal samo Viktor Orban na Madžarskem.«

Tako kot Scholz je tudi podkancler Habeck svaril pred črno-modro koalicijo po volitvah in opozarjal, da se odloča o temeljnih usmeritvah države ter tem, ali bo prišlo do preloma s tradicijo nesodelovanja s skrajno desnico. Merza je še enkrat pozval, naj ne glasuje skupaj s tistimi, ki so rasizem postavili v svoj volilni program.

Merz: odločitev ni napačna

Kanclerski kandidat CDU/CSU je zagovarjal svoje predloge in zavrnil, da želi po volitvah sodelovati z AfD. Spraševal, v katerih točkah naj bi njegovi predlogi predstavljali kršitev, ko pa je evropska azilna politika nefunkcionalna. V njegovi stranki so pojasnjevali, da želijo, da predloge podpre politična sredina – torej tudi SPD in Zeleni. »Demokracija je ogrožena, če so na oblasti skrajneži. Demokracija pa je tudi ogrožena, če politična manjšina (opis za koalicijo SPD in Zelenih, op. p.) uporablja skrajneže, da bi trajno ignorirala voljo večine,« je še dejal Merz in pristavil, da pravilna odločitev ne postane napačna zgolj zato, ker se z njo strinjajo napačni ljudje.

Kanclerska kandidatka AfD Alice Weidel je tako kanclerju Scholzu kot tudi CDU zaradi odprtja nemških meja pod takratno kanclerko Merklovo očitala migracijski kaos. Napovedala je podporo predlogom, pa čeprav gre za takšne ukrepe, ki jih je sedem let zagovarjala AfD. Spet je posredno apelirala na CDU/CSU naj opusti požarni zid nesodelovanja z AfD po volitvah, kajti brez te stranke naj ne bi bilo možno doseči sprememb na gospodarskem in migracijskem področju. »Dokler se boste držali požarnega zidu, bo še več smrti zaradi požarnega zidu. Tako imenovani požarni zid ni nič drugega kot protidemokratični kartelni sporazum,« je ocenjevala Weidlova. Po glasovanju so v stranki praznovali, da se začenja novo obdobje v Nemčiji, Merz pa mu sedaj lahko sledi, če želi.

Spregledana svarila dveh Cerkva

Ostro sta se pred glasovanjem na načrte CDU in samo potekajočo razpravo odzvali tudi katoliška in evangeličanska Cerkev v Nemčiji. V skupnem pismu poslanski skupini krščanskih demokratov sta obe cerkvi opozorili, da sta čas in ton potekajoče razprave zelo neprijetna. »Primerna je za obrekovanje vseh migrantov, ki živijo v Nemčiji, podpihuje predsodke in po našem mnenju ne prispeva k reševanju dejansko obstoječih vprašanj. Obe veliki cerkvi s tem poudarjata, da na podlagi sedanjega znanja predlagane spremembe zakona ne bi preprečile nobenega od napadov,« sta v pismu zapisala prelatinja Anne Gidon v imenu evangeličanske cerkve in prelat Karl Jüsten v imenu nemških katoliških škofov. Oba tudi opozarjata, da bo prvič poskušala katera stranka v zgodovini Nemčije zakonske predloge sprejeti s pomočjo glasov stranke, ki jo zvezni urad za zaščito ustave opredeljuje kot skrajno desno.

CDU bo sicer v petek v proceduro bundestaga vložila še tri zakonske predloge s ciljem zaostritve azilne politike. Podporo sta napovedala AfD in skrajno levo gibanje Sahre Wagenknecht (BSW).