Po letu dni pogajanj o obnovitvi iranskega jedrskega dogovora se v ameriški administraciji porajajo dvomi, ali bo mogoče dogovor, iz katerega je najprej leta 2018 enostransko izstopila ameriška administracija Donalda Trumpa, nato pa se leto dni pozneje njegovih določil ni več držal niti Iran, v ciljni ravnini pogajanj vendarle skleniti. Podobno je optimizem splahnel pri visokem zunanjepolitičnem predstavniku EU Josepu Borrelu ter v Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji, ki so bile soudeleženke v pogajanjih z Iranom. Tudi v Izraelu, ki že vrsto let opozarja, da Iran pod krinko civilnega jedrskega programa izdeluje tudi obogateni uran za jedrske konice, so prepričani, da dogovora vsaj do vmesnih kongresnih volitev v ZDA, ki bodo potekale novembra, ne bo.
Zahteve po dodatnih varovalkah
Po tednih optimizma je v zahodnem delu mednarodne skupnosti zavel pesimizem. Potem ko so posredniki Evropske unije po mesecih pogajanj pripravili osnutek sklepnega besedila in je iz Bruslja prišlo sporočilo, da so pogajalci rešili vsa odprta tehnična vprašanja, sedaj pa je na političnih vodstvih držav, da dogovor potrdijo, se je zapletlo z dodatnimi zahtevami Irana. Sporazum je predvideval obnovitev leta 2015 sklenjenega jedrskega dogovora, v skladu s katerim bi Iran lahko proizvajal nizkoobogateni uran, prav tako bi bile proti državi odpravljene ameriške gospodarske sankcije.
Toda Teheran je v obnovitvenem dogovoru terjal jasna zagotovila, da naslednje ameriške administracije ne bodo odstopile od jedrskega dogovora, kot je to storil Trump, da bodo resnično odpravljene vse sankcije proti državi (torej tudi sankcije proti revolucionarni gardi) ter da bo Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) zaključila preiskavo o iranskih jedrskih aktivnostih na mestih, kjer teh Iran ni prijavil. »Brez dogovora o varovalkah se nima smisla pogovarjati o sporazumu,« je pred dnevi iransko stališče podkrepil predsednik Ebrahim Raisi, čeprav je oblasti v Iranu pred tem denimo tudi francoski predsednik Emmanuel Macron pozival k sprejetju dogovora, saj da je bolje imeti ta dogovor kot pa nikakršnega.
Okrepljene napetosti
Iran je v preteklih letih bogatil uran krepko čez dovoljeno mejo 3,67-odstotne čistosti, do več kot 90-odstotne čistosti – takšen uran je potreben za jedrsko konico – pa naj bi bil zmožen uran obogatiti v nekaj tednih. Toda tuji vojaški analitiki opozarjajo, da Iran trenutno še nima tehnološkega znanja, da bi izdelal jedrsko bombo s primerno obogatenim uranom. V Iranu so sicer v minulih dneh, ko so se pozicije Teherana in Washingtona še okrepile, na svojih okopih poudarjali, da želijo ohraniti sodelovanje z IAEA, ki je vrsto let nadzorovala njihove jedrske aktivnosti z inšpektorji in nameščenimi kamerami.
To se je zgodilo po seji sveta guvernerjev IAEA, ki je na osnovi zadnjega poročila agencije o iranskem jedrskem programu, v katerem so razkrili odkritje sledi urana na treh lokacijah, zahteval pojasnitev teh jedrskih aktivnosti. Ob pripravljenosti na nadaljnje sodelovanje z IAEA pa so iz Teherana prihajali tudi signali kljubovalnosti. Hkrati so namreč razkrili, da so razvili brezpilotnike z dosegom do izraelskih mest. V Izraelu so se odzvali z opozorilno grožnjo šefa izraelske obveščevalne službe Mosad Davida Barneaja, ki je dejal, da bi vsakršen napad Irana ali njegovih zavezniških skupin v regiji sprožil odziv Izraela v Iranu.
Vse te okrepljene napetosti – tudi nedavni ameriški napad konec avgusta na skupini militantnežev v Siriji, povezani z Iranom – so sovpadale s končnico pogajanj, ki sedaj očitno vendarle še niso pred ciljno ravnino. Izrael je v preteklih tednih poskušal odvrniti Zahod, da bi sklenil jedrski dogovor z Iranom. Premier Jair Lapid je menil, da je na mizi slab dogovor, s katerim bi Iran na leto dobil sto milijard dolarjev prihodkov, ki jih ne bi porabili za gradnjo šol in bolnišnic, temveč za destabilizacijo Bližnjega vzhoda.
