V finišu volilne kampanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami sta se še zadnjič soočila dosedanji socialdemokratski kancler 66-letni Olaf Scholz in zelo verjetni bodoči kancler, 69-letni konservativec Friedrich Merz. Tokrat sta nastopala na spletnih straneh konservativnih časopisov Bild in Welt. »Samo veliko glasov za CDU/CSU lahko zagotovi politično spremembo v Nemčiji,« je dejal voditelj unije krščanskih demokratov in bavarskih krščanskih socialcev (CDU/CSU), ki naj bi po rezultatih anket dobila okoli 30 odstotkov glasov. Merz poziva Nemce, naj stranki namenijo čim več poslanskih sedežev, da bi za oblikovanje koalicije zadoščala ena partnerska stranka. Noče takšne nestabilnosti, kot je bila zadnja leta v koaliciji socialdemokratov, Zelenih in liberalcev.
Merz je na soočenju poudaril, da hoče reformirati državo in na tak način ustaviti vzpon skrajno desne Alternativne za Nemčijo (AfD): »V naslednjih štirih letih moramo rešiti dva velika problema te države, migracije in gospodarstvo. Če nam ne bo uspelo, bo prehitela nas in vse demokratične stranke,« je rekel, misleč na AfD, ki ji ankete napovedujejo okoli 20 odstotkov glasov.
Scholz zavrača koalicijo z Merzem, vsaj za zdaj
Scholzeva socialdemokratska stranka (SPD) pa bo težko presegla 15 odstotkov glasov. Ni izključeno, da je ne bodo poleg AfD prehiteli tudi Zeleni. Vsekakor pa prvič v zgodovini demokratičnih volitev v Nemčiji, tudi tistih v Zahodni Nemčiji, SPD ne bo prva ali druga po številu glasov. Možno je celo, da »velika koalicija« CDU/CSU in SPD ne bi mogla vladati, saj ne bi imela dovolj glasov v parlamentu. To bi bilo zelo slabo za Nemčijo, tudi zato, ker se zdi, da je to skoraj edina možna vlada po volitvah. Scholz je na soočenju, najbrž iz taktičnih razlogov, sicer zavrnil možnost, da bi SPD vstopila v Merzovo vlado. V bolj lahkotnem pogovoru ob koncu soočenja pa je dejal, da bi bil pripravljen vstopiti v letalo, ki bi ga pilotiral Merz: »Saj ima izpit pilota. Če je veljaven,« je rekel. Merz pa je odvrnil, da bi šel na čoln Olafa Scholza, ki rad vesla. »Saj znam plavati,« je dodal. Skratka, kažeta nekaj zaupanja drug do drugega, kar ni slaba popotnica za koalicijska pogajanja po volitvah.
Scholz pa – najbrž spet iz taktičnih razlogov – pravi, da upa na zmago, pri čemer računa tudi na petino volilcev, ki se še niso opredelili: »Nekateri se bodo odločili šele na voliščih. Prepričan sem, da jih bo veliko izbralo SPD in mi namenilo še en mandat.« Merz se je odzval takole: »V naslednjih štirih dneh ne bo čudeža. Vaš kanclerski mandat se bo končal v nedeljo.«
Izogibanje odgovorom o varnosti
Debata je bila sicer mirna, politična nasprotnika se nista napadala. Po več smrtonosnih terorističnih napadih v zadnjih mesecih, v katere so bili vpleteni tujci, sta se strinjala, da je treba okrepiti izgone nezakonitih migrantov. Prav tako sta oba menila, da je treba uvesti stroge sankcije proti prejemnikom socialne pomoči, ki zavračajo ponujeno delo. Merz je bolj kot Scholz poudarjal nujnost, da se Nemčija ne zadolžuje dodatno.
Kljub razmeram v svetu sta malo časa namenila zunanjepolitičnim temam. Po pisanju londonskega Guardiana sta se izogibala temu, da bi povedala, kako zelo problematična je trenutna varnostna situacija Nemčije, saj naj bi sporazum med Belo hišo in Kremljem vključeval tudi umik ameriških vojakov iz Evrope. Nemčija namreč nima jedrskega orožja, kot ga imata Francija in Velika Britanija. Nobeden od kanclerskih kandidatov ni jasno povedal, da se bo Nemčija morala odslej opirati na svojo vojsko in da bo morala znatno povečati proračun za obrambo.
Zaveza požarnemu zidu
Merz je znova zavrnil možnost sodelovanja z AfD, čeprav je konec januarja ob sprejemanju novega zakona o migracijah glasoval usklajeno z njo, kar mu Scholz ves čas očita. Kljub temu število volilcev, ki nameravajo glasovati za CDU/CSU, ni upadlo. Prišlo pa je do množičnih protestov po vsej Nemčiji.
Pred nekaj dnevi je Merz na televizijskem soočenju voditeljev štirih največjih strank skupaj s Scholzem in voditeljem Zelenih Robertom Habeckom ostro nastopil proti sopredsednici AfD Alice Weidel, ki je zahtevala nevtralnost Nemčije v ukrajinski vojni: »Mi nismo nevtralni, smo za Ukrajino in s tem v tej vojni branimo politični sistem, ki ga imamo pri nas. Vaše besede pa so samo potrdile moje prepričanje, da moram storiti vse, da ne boste prevzeli vodilnega položaja v tej državi.« Trumpova administracija pa odkrito podpira AfD.
