Po več tednih trajajočih skupščinskih razprav o proračunu za prihodnje leto je francoska Skupščina v sredo v sklopu proračuna za socialno državo izglasovala zamrznitev predlani sprejete pokojninske reforme. Ta naj bi postopoma do leta 2030 povečala starost upokojevanja za polno delovno dobo od 62 na 64 let. Zdaj se bo ustavila pri 62 letih in 9 mesecih.
Za zamrznitev je v Skupščini glasovala večina od 69 socialistov, ki so dejansko ta ukrep izsilili od premierja Sébastiena Lecornuja. Prav tako je bila za večina od 140 poslancev skrajne desnice in poslanci Zelenih. Del vladnega tabora, ki ima okoli 210 (od 577) poslancev, se je vzdržal, del pa je glasoval proti.
Proti pa naj bi bilo tudi okoli 70 poslancev radikalno leve Nepokorjene Francije Jean-Luca Mélenchona, ki vztraja pri popolni odpravi pokojninske reforme, torej pri vrnitvi na upokojevanje pri 62 letih. Sedanjo zamrznitev do leta 2028 pa razumejo kot upokojevanje s polno delovno dobo pri 64 letih.
Poslanci vladajočega tabora - čeprav so se nekateri vzdržali - so proti temu, da se ustavi potek pokojninske reforme, v kateri vidijo svoj glavni dosežek v prizadevanju za saniranje javnih financ. A mnogi niso glasovali proti, ker je njihov premier Sébastien Lecornu obljubil socialistom zamrznitev te reforme, saj le tako lahko upa, da mu bo uspelo spraviti skozi ves proračun. Vprašanje pa je, ali bo njegova vlada obstala, če se bodo ob glasovanju o proračunu socialisti vzdržali.
Glasovanje o zamrznitvi pokojninske reforme in pred tem razprave o njej so del več tednov trajajočih skupščinskih razprav o proračunu za prihodnje leto. Ker v Skupščini po parlamentarnih volitvah junija in julija 2024 ni več stabilne večine, sta v zadnjem letu dni zadnja dva premiera Michel Barnier in François Bayrou padla s svojima vladama ravno pri vprašanju proračuna. Če pa se bo to zgodilo tudi Lecornuju, kar je možno, bi lahko prišlo do hude politične in tudi finančne krize.
Le Italija in Grčija imata večji javni dolg
Sprejetje proračuna je vedno nujno potrebno, da bi država lahko delovala. Zdaj pa mora Francija posojilodajalcem tudi pokazati, da ji javne finance niso ušle izpod nadzora. Že tretje leto zapored ima namreč proračunski primanjkljaj, ki je precej višji od 5 odstotkov BDP-ja, evrskim državam pa je dovoljen največ 3-odstoten. V EU imata le še Italija in Grčija večji javni dolg, a Francija je edina, ki ga od teh treh držav še povečuje, in to zelo.
Francija tako vsako leto porabi veliko več denarja, kot ga pobere z davki. Razprave v Skupščini in kompromisi Lecornuja s socialisti pa kažejo, da se bo dolg samo še povečal. Redko katera parlamentarna stranka je pripravljena odobriti varčevanje in zategovanje pasu. Že četrto leto bo tako proračunski primanjkljaj višji od 5 odstotkov.
Skratka, Francozi, ki imajo tudi dobro socialno državo, živijo nad svojimi zmožnostmi. In v redko kateri evropski državi imajo upokojenci tako visok standard kot v Franciji, kjer pa je starost upokojevanja s polno delovno dobo najnižja v EU.
Sicer sedanja ustavitev poteka pokojninske reforme zaenkrat skoraj ne bo vplivala na povečanje proračunskega primanjkljaja, saj reforma postopno povečuje delovno dobo. Prihodnje leto bo stala le nekaj sto milijonov evrov. A čez nekaj let bi morala reforma privarčevati več milijard evrov, kar pa ne bo več tako zanemarljiv znesek.
