Kanadski premier Mark Carney se je močno trudil za uspešnost tridnevnega vrha G7 v vasi Kananaskis v zahodni kanadski provinci Alberta. Toda nepredvidljivi ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek takoj po večerji nepričakovano s helikopterjem zapustil srečanje, ki se je nadaljevalo v torek. Tiskovna predstavnica Bele hiše je kot razlog njegovega odhoda navedla situacijo na Bližnjem vzhodu. Voditelji so sicer sprejeli skupno izjavo, v kateri so zapisali, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja in da se ima Izrael pravico braniti, pozvali pa tudi k zmanjšanju sovražnosti v regiji, »vključno s prekinitvijo ognja v Gazi«.
Članice G7 so ZDA, VB, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Kanada in tudi EU.
ZDA bi Rusijo nazaj
Trump se tako v Kananaskisu ob robu vrha G7 ni srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki se je hotel z njim pogovoriti o nakupu ameriškega orožja. Ameriški predsednik bržkone ne bi tako ignoriral ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je Trumpu v soboto po telefonu voščil za rojstni dan, pogovarjala pa sta se eno uro. Tako ni presenetljivo, da je v Kananaskisu v ponedeljek ob svojem gostitelju Carneyju in udeležencih vrha glede izključitve Rusije s teh srečanj zaradi aneksije Krima leta 2014, ko je G8 spet postal G7, kot pred letom 1998, izjavil: »G7 je bil nekoč G8. Barack Obama in (bivši kanadski premier Justin) Trudeau nista hotela Rusije. Dejal bi, da je bila to napaka. Rekel bi, da danes ne bi bilo vojne (v Ukrajini), če bi bila Rusija tu prisotna. Vojne tudi ne bi bilo, če bi bil Trump že prejšnja štiri leta predsednik. Toliko časa govorite o Rusiji, ni pa je tu za pogajalsko mizo, zaradi česar zadeva ni enostavna.« Sicer se je Trump zmotil, ko je Trudeauju, ki ga resnično ne mara, pripisal izključitev Rusije, saj je bil leta 2014 kanadski premier konservativec Stephen Harper.
Iz Kremlja so kasneje pritrdili Trumpu, da je bila izključitev Rusije napaka, tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov pa je dodal še, da je skupina G7 zdaj za Moskvo nepomembna in neuporabna.
Zelenski je v torek v Kanadi prosil preostale članice za nadaljnjo pomoč in pritisk na Rusijo v obliki sankcij. Ideja, da bi članice skupine G7 znižale najvišjo dovoljeno ceno za nakup ruske nafte s 60 na 45 dolarjev za sodček, je padla v vodo, tudi zaradi rasti cen po izraelskem napadu na Iran. Tudi sicer ni bilo strinjanja za skupno izjavo o več temah, denimo o priseljevanju ali umetni inteligenci, po poročanju agencij zaradi ugovorov ZDA.
Starmerju je uspelo
Trump pa bi se v torek moral pogovarjati tudi z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum, ki ga je hotela omehčati glede carin, saj gre velika večina izvoza 135-milijonske Mehike v ZDA. Zdi pa se, da je to uspelo britanskemu premierju Keiru Starmerju, ko se je v ponedeljek v Kananaskisu ločeno srečal s Trumpom in z njim podpisal ugoden trgovinski sporazum.
Na letalu, ko se je vračal v Belo hišo, pa je Trump novinarjev izjavil, da EU še ni pripravljena na trgovinski sporazum z ZDA: »Sicer se pogovarjamo, a (v Bruslju) še ne ponujajo dobrega sporazuma. Vsekakor se bodo morali odločiti bodisi za dober sporazum bodisi za to, da bodo morali plačati carine, kot jih bomo mi določili.« Čez tri tedne, 8. julija, se končuje 90-dnevni rok, ki ga je postavil za dosego trgovinskih sporazumov s številnimi državami in EU.
Več možnosti za sporazum pa Trump pripisuje pogajanjem z Japonsko, ki pa jo je označil za »zahtevno pogajalko«.
