Odločitev o obveznem služenju vojaškega roka je še pred glasovanjem v parlamentu latvijska ministrica za obrambo Inara Murniece označila kot odziv države na novo geopolitično grožnjo, da bi zakon veljal, pa ga mora potrditi še predsednik Latvije.

»Od začetka brutalne ruske invazije na Ukrajino lahko varnost Latvije zagotovimo le s kompleksnimi obrambnimi rešitvami, ki ne vključujejo le oborožitvenih sistemov, temveč tudi velik del družbe, ki je pripravljen na vojaške akcije,« je še dodala.

Obvezno služenje vojaškega roka bo veljalo za moške, stare od 18 do 27 let, pri čemer bo na voljo več možnosti za izpolnitev te obveze. Za tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za služenje roka iz zdravstvenih ali verskih razlogov, bo namreč na voljo tudi alternativna možnost nebojnega služenja.

Latvija je sicer obvezno služenje vojaškega roka ukinila leta 2007, tri leta po včlanitvi v zvezo Nato. Od tedaj je njena vojska sestavljena iz poklicnih vojakov in prostovoljcev nacionalne garde, ki služijo s skrajšanim delovnim časom.

Baltska država z manj kot dvema milijonoma prebivalcev, ki med drugim meji na Rusijo in Belorusijo, ima trenutno 7500 aktivnih vojakov in pripadnikov nacionalne garde. Podpira pa jih tudi 1500 Natovih vojakov, ki so nameščeni v državi. Med njimi so tudi pripadniki slovenske vojske.