Številčno največja evropska demokracija se jutri odpravlja na predčasne volitve. Več kot 60 milijonov Nemcev bo lahko izbiralo 630 poslancev novega parlamenta, odločali pa se bodo med 29 strankami. Volitve so pomembne tudi za Evropsko unijo, saj je Nemčija njeno največje gospodarstvo, politično pa skupaj s Francijo tradicionalni motor povezave. Tudi zato bodo po Evropi spremljali, kakšen rezultat bo dosegla vse bolj priljubljena evroskeptična skrajno desna Alternativa za Nemčijo.
1. Zakaj se Nemci odpravljajo na predčasne volitve?
Volitve potekajo sedem mesecev pred rednimi, ker je jeseni razpadla vladna koalicija socialdemokratov (SPD), Zelenih in liberalcev (FDP). Zaradi velikega proračunskega primanjkljaja je namreč FDP, v nasprotju s SPD in Zelenimi, vztrajala pri drastičnem zmanjšanju izdatkov in »dolžniški zavori« (omejitvi proračunskega primanjkljaja), ki jo je uvedla vlada Angele Merkel leta 2009. Tu je prišlo do tolikšnih razhajanj, da je vlada padla.
2. Kakšne rezultate pričakujejo?
Vse kaže na zmago unije krščanskih demokratov in bavarskih krščanskih socialcev (CDU/CSU), ki – čeprav so desničarji – niso naklonjeni dolžniški zavori. Na drugem mestu bo po napovedih skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki bo verjetno dosegla zgodovinski uspeh, podoben vzponu Hitlerjevih nacistov leta 1930, ko so na demokratičnih volitvah dobili 18 odstotkov glasov (potem pa julija 1932 kar 37 odstotkov). Šele na tretjem ali celo četrtem mestu naj bi bila vladajoča SPD. Prvič po letu 1912, to je po 29 nemških zveznih demokratičnih volitvah, vključno s tistimi v Zahodni Nemčiji, SPD ne bo osvojila enega od prvih dveh mest. Četrti ali tretji naj bi bili Zeleni. Parlamentarni prag petih odstotkov bo najbrž prestopila Levica. Skrajno levo Gibanje Sahre Wagenknecht (BSW) in FDP pa bi lahko ostala pred vrati parlamenta. Vendar petina volilcev še ne ve, koga bo volila. V CDU/CSU si želijo, da bi se čim manj strank uvrstilo v parlament, saj bi kot največja stranka tako imeli več poslancev in bi lažje prišli do absolutne večine s samo eno koalicijsko partnerico.
3. Kaj so bile glavne teme v volilni kampanji in kakšni so programi strank?
Glavne teme volilne kampanje so bile gospodarstvo, migracije in vojna v Ukrajini. CDU je za deregulacijo gospodarstva in za ostro politiko do migrantov, kar je velik obrat glede na obdobje Angele Merkel. Kanclerski kandidat stranke Friedrich Merz, ki bo najbrž novi predsednik vlade, je bil znotraj CDU politični nasprotnik bolj sredinsko usmerjene Merklove v letih 2005–2021. Odločno pa podpira Kijev in je pripravljen poslati nemške vojake v Ukrajino za varovanje premirja.
SPD je v volilni kampanji branila upokojence in enako kot Zeleni zagovarjala zeleni prehod. FDP je stranka kapitala in dogmatično zagovarja uravnotežen proračun, to je dolžniško zavoro. AfD pa temelji na boju proti migrantom, je pa tudi proti EU in prorusko naravnana. Pravi, da se zavzema za mir v Ukrajini.
Levica zagovarja socialno državo in interese nižjih slojev. Zavzema se za odhod ameriških vojakov iz Nemčije in je proti Natu, naklonjena pa je Rusiji in Kitajski. BSW, ki je zaradi nasprotovanja migrantom nastala januarja 2024 z odcepitvijo od Levice, je še bolj izrazito proruska.
4. Kakšna bi lahko bila nova vladna koalicija?
Unija CDU/CSU bo najbrž imela okoli tretjino poslancev in Merz je nedavno izjavil, da je pripravljen na pogovore s SPD in Zelenimi o bodoči vladni koaliciji.
Koalicijo CDU/CSU in SPD podpira 32 odstotkov Nemcev, 60 odstotkov pa jih meni, da bo to prihodnja vlada. Takšna velika koalicija je vladala Nemčiji v letih 2005–2009 in 2013–2021 in je bolj stabilna kot tristrankarska semaforska koalicija, kakršna je bila na oblasti v zadnjih letih. A CDU/CSU in SPD sta ideološko pogosto na različnih bregovih.
Zdi se, da vlada krščanskih demokratov in Zelenih ni mogoča glede na to, da imata povsem nasprotne poglede na boj proti podnebnim spremembam in migracije. Kljub temu danes Zeleni skupaj s CDU/CSU vladajo v treh deželah: v bogatem Baden-Württembergu, v 18-milijonskem Severnem Porenju - Vestfaliji in v Schleswig-Holsteinu.
Kljub podobnim stališčem o migrantih in gospodarski politiki pa Merz odločno zavrača koalicijo z AfD, ki ima nerazčiščen odnos do nacistične preteklosti, poteg tega pa je – drugače kot CDU/CSU, SPD, Zeleni in FDP – na strani Rusije. Sicer bomo videli, ali bo po volitvah, če bodo pogajanja s SPD zašla v slepo ulico, zdržal »požarni zid«. Če bo AfD na volitvah dobila veliko poslancev, bo težje sestaviti vlado, saj v tem primeru CDU/CSU in SPD ne bosta imeli absolutne večine.
5. Kdaj bodo znani rezultati?
Volišča se zaprejo ob 18. uri, ko bodo tudi znani rezultati vzporednih volitev. Dokončni uradni rezultati bodo objavljeni še isti večer ali noč. V naslednjih dneh pa bo socialdemokratski predsednik države Frank-Walter Steinmeier podelil mandat za sestavo nove vlade, najverjetneje Friedrichu Merzu.
