Med žrtvami uničujočih hudourniških poplav v Nepalu in Tibetu je tudi veliko delavcev hidroelektrarn. Vse elektrarne so sicer v Nepalu, najbolj kritični lokaciji pa naj bi bili elektrarni na reki Trišuli.
Največ pogrešanih je po navedbah nepalskih medijev pri hidroelektrarni Zgornji Trišuli 1, ki je bila v času katastrofe še v gradnji, na gradbišču pa je bilo več kot 500 delavcev. Okoli 300 jih je še pogrešanih in nepalske oblasti upajo, da jim je uspelo najti zavetje v tunelih za vodo, ki so globoko v gorskem pobočju. Tuneli so vsaj deloma preživeli uničenje, so pa po za zdaj neznani dolžini zasuti z blatom. Elektrarna je bila po šestih letih gradnje tik pred končanjem, predvideno pa je bilo, da bi začela obratovati v začetku naslednjega leta.
Drugi kraj, kamor nepalske oblasti usmerjajo največ reševalnih naporov, je hidroelektrarna Trišuli 3A (na videoposnetku zgoraj), ki je bila v času nesreče operativna. Po poročanju nepalskega časopisa KathmanduPati, ki navaja tamkajšnje elektroenergetsko podjetje, tu pogrešajo še 42 ljudi, za katere upajo, da bi bili lahko še vedno živi, ujeti v zasutem predoru.
V soboto zvečer so se reševalne ekipe nepalske vojske po poročanju lokalnih medijev z uporabo vrtalnih strojev prebile do zgornjega dela predora, napolnjenega z blatom. V predor so začeli črpati zrak in vanj spustili kamero, da bi preverili stanje v notranjosti. Na tem mestu takrat pogrešanih niso našli, nekaj ur kasneje pa so nove padavine ta del tunela ponovno zalile z vodo. Danes so reševalci končno našli mesto začetka predora, tako da so sedaj lahko začeli izkopavati tunel.
Podobno reševanje poteka tudi na sosednjem objektu Trišuli 3B, kjer je prav tako pogrešanih nekaj deset ljudi. Tu Nepalcem pomagajo tudi reševalci iz Kitajske.
Nepalske oblasti so sporočile, da so iz predorov hidroelektrarn v petek rešile 191 ljudi, 88 pa konec tedna. Informacije o tem, koliko ljudi naj bi bilo še ujetih v tunelih, so si nasprotujoče, je pa pri skupno devetih hidroelektrarnah na prizadetem območju pogrešanih še nekaj več kot 900 ljudi. Med njimi niso samo delavci, ampak tudi njihove družine.
