"79. zasedanje Generalne skupščine ZN je zaznamovalo naraščanje negotovosti sredi zaostrovanja spopadov, poglabljanja podnebne krize in pomanjkanja reform Varnostnega sveta," je ob zaključku mandata dejal Young in dodal, da so se številna zasedanja osredotočala na najnujnejše krize, kot so Gaza, Sudan in Ukrajina. Kot uspehe pa je izpostavil zgodovinsko potrditev Pakta za prihodnost septembra lani.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izpostavil Yangova prizadevanja za multilateralne rešitve in se zavezal sodelovanju z njegovo naslednico Baerbock, ki je bila na položaj s 167 glasovi izvoljena 2. junija in je svojo agendo vodenja Generalne skupščine naslovila z Bolje skupaj, kar pomeni, da se bo osredotočala na sodelovanje v duhu multilateralizma.
Kratki uvod v 80. zasedanje je postregel s potrditvijo agende s 174 točkami dnevnega reda. Baerbock je predstavila svoje prioritete, pravo delo pa se bo začelo v ponedeljek, 22. septembra, ko se bo na sedežu ZN začel dvodnevni Vrh za prihodnost, ki je zaradi velikega števila vojn, spopadov in napetosti tokrat precej bolj negotova kot prejšnja leta. Isti dan bodo na sedežu ZN proslavili 80. obletnico ustanovitve svetovne organizacije.
Teden govorov na visoki ravni, ki se ga bo v imenu Slovenije tokrat udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar, bo imel tudi nekaj uradnih stranskih dogodkov, kot so bienalni vrh med ZN in mednarodnimi finančnimi ustanovami, podnebni vrh, slovesnost ob 30. obletnici 4. svetovne konference o ženskah, slovesnost ob promociji mednarodnega dne za popolno odpravo jedrskega orožja, zasedanje o globalnih strategijah za antimikrobsko odpornost in konferenca o muslimanski manjšini Rohingov v Mjanmaru.
Pirc Musar bo imela govor že prvi dan splošne razprave, ki jo bodo v torek odprli Baerbock, Guterres, predsednik Brazilije Luis Ignacio Lula da Silva in predsednik države gostiteljice ZN Donald Trump.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki se mu prihodnje leto izteče drugi mandat, upa, da bo 193 članic ZN v času 80. zasedanja Generalne skupščine potrdilo njegovo pobudo UN80, ki je namenjena izboljšanju učinkovitosti delovanja svetovne organizacije v času, ko se ta predvsem zaradi ZDA sooča s pomanjkanjem sredstev za tekoče delovanje in seli različne agencije iz dragega New Yorka v druge dele sveta.
Do konca prihodnjega leta se tako na primer iz New Yorka v kenijski Nairobi selijo sedeži Otroškega sklada ZN (Unicef), agencije ZN ženske in Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA). Države članice formalno pobudo ZN80 podpirajo, vendar se sooča s hudimi finančnimi težavami.
V času splošne razprave je pričakovati več novih priznanj države Palestine, kar sta med drugim napovedali stalni članici Varnostnega sveta ZN Francija in pogojno Velika Britanija, pa tudi Avstralija, Kanada, Portugalska in Malta.
Sloveniji se konec leta v Varnostnem svetu izteka njen doslej drugi dveletni mandat nestalne članice, kar bo končala s predsedovanjem temu najpomembnejšemu organu Varnostnega sveta.
Varnostni svet je bil v zadnjih dveh letih razdeljen in ohromljen kot v časih hladne vojne zaradi ruske agresije na Ukrajino in izraelskega nasilja nad Palestinci, resolucije so bile redke, članice pa so predvsem ponavljale svoja znana stališča glede svetovnih kriz. Trenutno ne kaže, da bi bilo v prihodnjih dveh letih kaj drugače.
ZDA, ki kot največja donatorica zamuja s plačili v proračun ZN, v New Yorku še nima veleposlanika, saj druga Trumpova izbira Mike Walz še vedno čaka na potrditev v ameriškem senatu, voditelji pa njegov govor pričakujejo s tesnobo, saj je v drugem mandatu doslej potrdil skoraj popolno zavračanje multilateralizma, ki je duša ZN in pomemben predvsem za manjše države, kot je Slovenija.
