Vojna v Ukrajini oziroma ruska agresija nanjo v torek vstopa v peto leto. Odkar je ruski predsednik Vladimir Putin 24. oktobra 2022 ukazal začetek »posebne vojaške operacije«, je minilo že več časa, kot je trajal spopad med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Zadnje, četrto leto vojne je izstopalo po nekaj plateh: posredniških prizadevanjih Združenih držav, ki so sprti strani vendarle spet spravile za skupno mizo, a še brez oprijemljivih dosežkov. Na drugi strani je zadnje leto z novo ameriško vlado prineslo veliko zmanjšanje njene pomoči Ukrajini, kar je nadoknadila predvsem Evropa. Na bojišču pa se je odvijala tehnološka revolucija, ki po ocenah poznavalcev bo in je že pomembno spremenila načine vojskovanja.

Cone smrti

Ko se je približno 1200 kilometrov dolga frontna črta v Ukrajini že leta 2023 precej ustalila, je med strokovnjaki zaokrožila prispodoba o vrnitvi načina vojskovanja iz prve svetovne vojne: vojaki, skriti v jarke oziroma rove, ždijo na frontni črti, ki se praktično ne premakne, sem pa tja kdo poskusi s prebojem, v temelju pa je to vojna izčrpavanja. Deloma to še drži, pravijo zdaj, toda z zelo pomembnimi razlikami, ki so postale v zadnjem letu še bolj izrazite.

Unmanned ground vehicles in action during an exhibition of Ukrainian drone makers, amid Russia's attack on Ukraine, in an undisclosed location, Ukraine February 20, 2026. REUTERS/Valentyn Ogirenko

Ne samo brezpilotni letalniki - tudi daljinsko vodena vozila postajajo nov dejavnik vojskovanja v Ukrajini. Uporabljajo jih za evcakuacije, dostavo zalog in tudi za napade. Ena od legend pravi, da je takšno vozilo z brzostrelko 45 dni držalo položaj na fronti. Foto: Reuters

Bistveni so brezpilotni letalniki, ki so spremenili naravo vojne. Brezpilotniki danes delujejo v številnih vlogah: so izvidnica, so udarna bojna sila, ždijo v zasedah, dostavljajo pomoč in zaloge na fronto. Predvsem pa so izrazito omejili gibanje, ne samo na fronti, ampak v njenem zaledju. To območje se zdaj razteza tudi 20 kilometrov v notranjost od fronte in je postalo morda še bolj smrtno nevarno od črte soočenja. Ne rečejo mu zaman cona smrti oziroma cona ubijanja.

40 km je ponekod široka cona ubijanja oziroma cona smrti, kar pomeni, da je na vsaki strani 20 kilometrov v zaledju fronte praktično neprehodnih oziroma je to ob velikem tveganju mogoče storiti le ponoči ali ob slabih vremenskih razmerah.

Vojskovanje daleč iz zaledja

Brezpilotniki so tam praktično onemogočili premike čez dan. Opremljeni so s kamerami, preko katere njihov upravljalec od daleč v živo sledi dogajanju na terenu in uničuje cilje s strmoglavljenjem brezpilotnika ali odmetavanjem eksplozivnih sredstev. Za prečkanje te cone smrti za dostavo zalog, evakuacijo, rotacijo vojakov ali česar koli že čakajo meglo ali noč, pa še slednja ne nudi pravega zavetja zaradi dronov, ki zaznavajo toploto telesa. Obe strani poskušata preprečiti delovanje dronov z električnim motenjem, toda potem so razvili takšne, ki so z upravljalcem povezani s kilometre dolgo žico, ki jo odvijajo kot laks z ribiške palice. Zato je vsak manever, denimo premik tanka ali topa, postal izrazito tvegan, tudi evakuacija ranjencev je večinoma nemogoča. V ta namen razvijajo kopenske robote, ki pa postajajo tudi že oborožena sila, saj nanje nameščajo brzostrelke ali mine in jih pošiljajo v boj.

Vrsta dogodkov ob obletnici

Ob četrti obletnici ruske agresije na Ukrajino bodo predsednik evropskega sveta Antonio Costa, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in več evropskih komisarjev, med njimi komisarka za širitev Marta Kos, v torek obiskali Kijev. Evropski parlament bo obletnico obeležil s posebnim plenarnim zasedanjem, na katerem se bodo evroposlanci poklonili pogumu ukrajinskega ljudstva in razpravljali o prispevku Evrope k pravičnemu miru in varnosti Ukrajine. Parlament bo prek videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ob obletnici bo potekala tudi videokonferenca t. i. skupine voljnih, držav, ki so pripravljene sodelovati pri zagotavljanju miru v Ukrajini po prekinitvi spopadov. (STA) 

»Tanki, topništvo in drugi tradicionalni sistemi so preprosto predragi in neprimerni zaradi sprememb, ki so jih prinesle nove tehnologije. Ti sistemi brez posadke so postali ključni element moderne vojaške doktrine, kar radikalno spreminja vse od sestave vojska do vloge posameznega vojaka,« pravi ukrajinski poslanec Oleg Dunda. »Vse več vojakov je zdaj v vlogi upravljalca teh sistemov... Vojna v Ukrajini je pokazala, da je v modernem bojišču cona ubijanja globoka tudi 40 kilometrov in poteka vzdolž celotne frontne linije. Nadzirajo jo brezpilotniki, ki uničijo vsakega vojaka pehote in vsak kos opreme. Bojne operacije vse bolj opravljajo operaterji brezpilotnikov, ki se nahajajo globoko v zaledju fronte ali v podzemnih bunkerjih,« je zapisal Dunda v prispevku za Atlantic Council.

Malo primerov iz zgodovine

Na vprašanje, kaj te spremembe pomenijo za prihodnost vojskovanja, generalmajor Alojz Šteiner, nekdanji načelnik generalštaba Slovenije vojske, ocenjuje: »Četrto leto vojne kaže, da so se vojaške strategije na obeh straneh pomembno spremenile. Skupno obema je medsebojno izčrpavanje pa tudi zadrževanje ofenzivnih poskusov z novimi sredstvi in taktikami na obeh straneh.V štirih letih se je vojna iz konvencionalnega tipa transformirala v neokonvencialno, ta sprememba nima veliko primerov v zgodovini vojskovanja. Uvedene so nove domene bojevanja z droni in roboti, pomen kibernetske dimenzije je postal odločilen v vojskovanju in se širi široko izven bojišča, vse skupaj s satelitsko podporo pa predstavlja novo zvrst bojevanja. Ob tem pa se redefinira še vloga nuklearnega dežnika. Takšnega laboratorija kot je ukrajinski za modeliranje novih vojnih uničevanj že dolgo ni bilo, in gotovo je to tudi eden od razlogov, da se te nesrečne vojne še vedno tako oklepa.«

Po njegovi oceni sicer ta vojna v zadnjem letu po evolucijskih značilnostih in geopolitičnih posledicah ne zaostaja za obema svetovnima vojnama, čeprav je prvotni namen bil zastavljen kot omejena osvajalska vojna oziroma specialna vojaška operacija za zašito (vračanje) nekdanjih interesnih območij. »Ta vojna se v zadnjem letu vedno bolj uporablja tudi kot orodje za geopolitične spremembe ali delitve interesnih con v svetu,« pravi Šteiner.

Vendarle konec?

Četrto leto vojne je sicer vsekakor zaznamoval tudi vzporedni proces iskanja politične rešitve zanjo. Ta proces pa je precej buren. Ameriški predsednik Donald Trump se je na Aljaski sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in potem zagnal pogajanja, ki so na koncu za skupno mizo pripeljala ukrajinsko in rusko delegacijo, ki sta doslej sodelovali na treh krogih pogajanj. Bistvenega napredka ni bilo, a dialog vsaj teče. Kar se tega slednjega tiče, Šteiner pravi: »Moje predvidevanje, je da se bo vojna po štirih letih vendarle končala. Po vsej verjetnosti z vsiljenim mirom, zlasti za Ukrajino in preselitvijo političnih in ekonomskih post vojnih naporov na povojno obnovo in politične odnose. Rusija in Ukrajina pa tudi podporniki, zlasti v Evropi, so naveličani vojne,« pravi in dodaja, da bi čas morebitnega mirovnega dogovora povezoval z dogajanjem v izraelski vojni na Bližnjem vzhodu in obnovi Gaze ter ameriško rešitvijo iranskega primera. 

Vojna v številkah

Za Ukrajino je četrto leto vojne. V njem je utrpela 26 odstotkov več civilnih žrtev. Izgubila je nekaj malega ozemlja, po zaslugi Evrope dobila enako pomoči tujine kot prej, velika večina prebivalcev pa še naprej ne verjame v skorajšnji konec vojne.

  • 19,3 % ukrajinskega ozemlja je konec decembra nadzirala ruska vojska, po oceni Inštituta za vojne študije. Lani je zavzela dodatnih 4700 kvadratnih kilometrov, kar je dvakratna površina Moskve.
  • 23 % Ukrajincev verjame v konec vojne v prvi polovici leta 2026. 63 odstotkov jih pravi, da so pripravljeni živeti v vojni, dokler bo potrebno, kaže decembrska raziskava kijevskega Mednarodnega inštituta za sociologijo.
  • 26 % Evropejcev meni, da je ruska agresija v Ukrajini najbolj pereče vprašanje za Evropsko unijo. Ta odgovor je v zadnji raziskavi Eurobarometra končal na prvem mestu, na drugem priseljevanje (20 %), na tretjem mednarodne razmere (19 %) in tako naprej. Vsak je lahko izbral dva odgovora.
  • 12. januarja 2026 je vojna po dolžini presegla tisto med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Ruski predsednik Putin je zmago v drugi svetovni vojni povzdignil v pomemben element narodne identitete.
  • 1,2 mio. žrtev – mrtvih in ranjenih – je imela Rusija od začetka vojne, po oceni ameriškega Centra za strateške in mednarodne študije, ki dodaja, da je to več kot seštevek vseh žrtev vseh velikih sil v vseh vojnah po drugi svetovni. Število ukrajinskih žrtev ocenjujejo na 500.000 do 600.000.
  • 35.000 ruskih vojakov je vsak mesec ubitih ali hudo ranjenih, trdi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Novi obrambni minister Mihajlo Fedorov (na fotografiji) si je zastavil cilj povečati to število na 50.000 na mesec, da bo vojna za Rusijo po njegovem postala nevzdržna.
  • 26 % več civilnih žrtev so našteli v Ukrajini v zadnjem letu glede na leto poprej. 2248 civilistov je bilo ubitih, 12.493 pa ranjenih, po podatkih organizacije Action on Armed Violence (AOAV).
  • 29 mrd. € vojaške pomoči in 39 milijard evrov finančne in človekoljubne pomoči so lani Ukrajini namenile Evropska unija in njene članice, kar je približno dve tretjini več kot prejšnja leta. S tem je stara celina nadoknadila znatno manjši prispevek ZDA.
  • 5,923.870 beguncev iz Ukrajine živi v tujini, še 3,7 milijona je notranje razseljenih, kažejo podatki visokega komisariata ZN za begunce. Od beguncev v tujini jih 91 odstotkov živi v Evropi, 57 % od teh ima zaposlitev.
Priporočamo