Po tednih intenzivne diplomacije je Avstrija z Romunijo in Bolgarijo načeloma dosegla dogovor o umiku svoje blokade njunemu vstopu v schengensko območje prostega pretoka ljudi in blaga, na kar sta kot zadnji vzhodnoevropski članici EU čakali več let. V zameno za avstrijsko zeleno luč sta se Bukarešta in Sofija obvezali k okrepljenemu varovanju zunanjih schengenskih meja in boju proti tihotapcem ljudi. Med drugim bodo za varovanje meje med Turčijo in Bolgarijo tja napotili sto dodatnih policistov (15 iz Avstrije, 20 iz Madžarske 40 iz Romunije in 25 iz Bolgarije). Dogovor so dosegli na neformalnem zasedanju notranjih ministrov Avstrije, Romunije, Bolgarije, madžarskega predsedstva Svetu EU in evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johannson.
Kravja kupčija
Dokončno naj bi njuno polnopravno članstvo v schengnu s 1. januarjem prihodnje leto potrdili čez dobra dva tedna na zasedanju notranjih ministrov članic EU. Širitev schengna bo prva po 1. januarju 2023, ko je vanj vstopila Hrvaška. Romunija in Bolgarija sta bili sicer delni članici od marca letos, ko so pred evropskimi volitvami zanju padle mejne kontrole na letališčih in morskih mejnih prehodih.
Da se je sprostila avstrijska blokada, sta Budimpešta in Bukarešta morali pristati še na en boleč kompromis. Po njunem vstopu bo namreč za najmanj šest mesecev suspendirano območje prostega pretoka ljudi in blaga na madžarsko-romunski in na bolgarsko-romunski meji. Tako naj bi preprečili morebitne negativne posledice spremenjenega toka nezakonitih migracij, do katerih bi lahko prišlo zaradi ukinjenih mejnih kontrol, so zapisali v sklepni deklaraciji srečanja.
Prav ta vprašanja so bila ves čas v ospredju pri avstrijskem nasprotovanju polnemu članstvu obeh držav v schengenskem območju, čeprav sta po ocenah evropske komisije že pred leti izpolnili vse pogoje za vstop – prva takšna ocena je že iz leta 2011. A vmes je v EU – tudi glede območja schengna – prišlo do širitvene utrujenosti, zadržke do novih članic pa so imeli tudi v Franciji in na Nizozemskem.
Zmanjšani migracijski tokovi
Ti zadržki so nazadnje odpadli, a je zadnji dve leti vstop Romunije in Bolgarije blokirala Avstrija. Večji premiki pa so se nato zgodili, ko je bodoči evropski komisar za notranje zadeve, Avstrijec Magnus Brunner, jasno dejal, da podpira polnopravno članstvo Romunije in Bolgarije v schengnu.
Avstrija je trdila, da preko obeh držav preveč nezakonitih migrantov pride tudi na njihovo ozemlje. Toda migracije preko Bolgarije in Romunije so v minulih letih močno upadle. Letos je Mednarodna organizacija za migracije (IOM) v Bolgariji zabeležila 6395 nezakonitih migrantov (kar je podobno kot lani), v Romuniji pa 763 (lani 3954). Upad je delno posledica okrepljenega regionalnega sodelovanja obeh držav z Avstrijo in Srbijo.
Po pogovorih v Budimpešti so se veselili tako v Bukarešti kot Sofiji. Območje schengna je sicer vse od velike migracijske krize leta 2015 pod hudimi pritiski zaradi vnovič vzpostavljenih mejnih kontrol v več državah članicah, ki jih vedno znova podaljšujejo. Trenutno jih izvaja 11 od 29 članic.
Pred nedavnim jih je podaljšala tudi Slovenija – nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko bo ohranila do maja prihodnje leto. Nazadnje se je za uvedbo mejnih kontrol odločila Nizozemska. Od 9. decembra naprej jih bo izvajala na kopenskih mejah z Nemčijo in Belgijo in na nekaterih poletih iz schengenskega območja.
