Na včeraj končanem dvodnevnem srečanju Natovih obrambnih ministrov v Bruslju je bilo najtežje vprašanje, ali dati Ukrajini na dolgi rok varnostna jamstva tudi s tem, da bi ji že zdaj obljubili članstvo v zavezništvu. Za to se zavzemajo predvsem Poljska in baltske države, medtem ko na primer ZDA niso naklonjene konkretnim zavezam o tem, kdaj bi lahko postala članica, ker vojna lahko trajala še dolgo, njen izid pa je negotov.
Po koncu srečanja je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg na novinarski konferenci tako dejal, da voditelji držav članic na vrhu v Vilni čez slabe štiri tedne ne bodo razpravljali o morebitnem vstopu Ukrajine. Poudaril pa je, da enkrat v prihodnosti bo postala članica in da se s tem strinja vseh 31 držav. »Prizadevali si bomo za vzpostavitev Sveta Nato-Ukrajina, v katerem bo Ukrajina enakopravna z zavezniki iz Nata,« je še dejal nekdanji norveški premier. Svet Nato-Ukrajina bi bil korak višje od sedanje komisije Nato-Rusija in bi odločal o varnostnih vprašanjih. »Radi pa bi videli, da bi bilo prvo srečanje sveta v Vilni, s predsednikom Zelenskim,« je dejal Stoltenberg, ki po devetih letih ostaja generalni sekretar predvsem zato, ker se države članice ne morejo dogovoriti o njegovem nasledniku, in je tudi privolil v morebitno novo podaljšanje mandata.
Afriška mirovna pobuda
Visoki predstavniki šestih afriških držav, med njimi južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa, so včeraj prišli v Ukrajino z mirovno pobudo, danes pa bodo z njo že v Rusiji. Posebno pozornost vzbuja Ramaphosa predvsem zato, ker je Južna Afrika že več tednov tarča kritik, da pošilja Rusiji orožje, kar v Pretorii zanikajo. Menda hočejo afriške države obe vojskujoči se državi prepričati le o izvozu žita, sicer se bodo cene hrane spet zvišale. Dokler ena stran ne bo hudo poražena, namreč ni videti možnosti za mirovna pogajanja.
Afriški predstavniki Zelenskemu in Putinu sicer predstavljajo konkreten mirovni načrt, ki med drugim predvideva umik Rusije z nekaterih zasedenih ozemelj. Zelenski je možnost pogajanj zavrnil, Rusija pa jih je že včeraj pozdravila z ognjemetom, saj je ravno v času njihovega obiska množičnega grobišča v Buči pri Kijevu ruska vojska na glavno mesto izstrelila več izstrelkov. Ukrajinska vojska trdi, da je v zraku sestrelila šest nadzvočnih izstrelkov kindžal, ki so pred vojno vejali za izjemno orožje, in šest izstrelkov kalibr z ruske križarke.
Polletno urjenje pilotov
za lovce F-16
V Bruslju so se Natovi ministri strinjali, da je treba okrepiti ukrajinsko protizračno obrambo, ker tako lahko Ukrajina brani svojo infrastrukturo in se osredotoča na protiofenzivo. ZDA, Velika Britanija, Danska in Nizozemska so obljubile rakete za protizračno obrambo, Nemčija pa namerava Ukrajini takoj dobaviti 64 izstrelkov patriot.
Danska in Nizozemska se tudi pripravljata na poletno urjenje ukrajinskih pilotov za ameriške lovce F-16, ki bi jih Ukrajina lahko oktobra začela uporabljati za uničevanje ruskih tankov. Avstralija in ZDA naj bi kmalu poslali Ukrajini vojaška letala 41 F/A-18. Slovenija bo prispevala milijon evrov za opremo za razminiranje.
