Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je napovedal ponovno kandidaturo na predsedniških volitvah. 78-letni Dunajčan pravi, da se bo jeseni za nov šestletni mandat potegoval zato, ker se čuti obvezanega prispevati k temu, da Avstrija spet stopi na pravo pot. S tem je mislil predvsem na zadnja turbulentna leta v notranji politiki, ki jih je druga republika prebrodila tudi zaradi njegovega spretnega krmarjenja.

Vloga garanta stabilnosti

Prvič se je pred takšno preizkušnjo znašel leta 2019, po aferi Ibiza, ko je morala odstopiti desnosredinska vlada, sam pa je na čelo začasne tehnične vlade imenoval ustavno sodnico Brigitte Bierlein. Vrenja se v Avstriji niso pomirila kljub parlamentarnim volitvam in naslednji vladi, v kateri so bili koalicijski partner Ljudske stranke namesto svobodnjakov Zeleni. V začetku lanskega leta je bil Van der Bellen po novi aferi, ki je zamajala vlado, tokrat zaradi prikrajanja javnomnenjskih anket tesnih zaupnikov kanclerja Sebastiana Kurza, kot garant stabilnosti in demokracije znova primoran ukrepati v kriznih razmerah. Protokolarno gladko je izpeljal rošado na čelu vlade po Kurzevem odstopu, najprej z dotedanjim zunanjim ministrom Alexandrom Schallenbergom kot premierjem in nato z njegovo zamenjavo z novim vodjo ljudske stranke Karlom Nehammerjem.

V letih, ko se je avstrijska politika opotekala iz ene afere v drugo, je Van der Bellen vztrajal kot moralna avtoriteta, Avstrijce pa prepričeval, naj gredo volit. Vedno znova je domači in tuji javnosti ponavljal isti stavek, ki ga je spet omenil ob najavi kandidature: »Mi nismo takšni!«

Prav zaradi svoje vloge v zadnjih letih, ki je presegla klasično protokolarno-ceremonialno, značilno za predsednika države, ima največ možnosti za še en mandat. Zgodnja najava kandidature hkrati povečuje možnosti za izvolitev že v prvem krogu, saj utegne odvrniti potencialne tekmece. Van der Bellen je namreč med ljudmi močno priljubljen. Še v začetku leta si je po eni izmed javnomnenjskih anket skoraj dve tretjini Avstrijcev želelo, da bi kandidiral za drugi mandat. Po prvih merjenjih javnega mnenja po objavi kandidature bi mu glas sicer oddalo 42 odstotkov anketirancev, kar je premalo za zmago v prvem krogu.

Toda anketa je zgovorna tudi zato, ker vsi drugi potencialni kandidati, ki se pojavljajo kot morebitni Van der Bellnovi tekmeci, močno zaostajajo. Navsezadnje je predsednik države tudi daleč najbolj priljubljen politik v Avstriji. Drugouvrščena ministrica za pravosodje Alma Zadić za njim močno zaostaja.

Svobodnjaki bodo
iskali kandidata

Nekdanjemu socialdemokratu, ki je pozneje prestopil med Zelene in leta 1997 postal njihov predsednik, so podporo za drugi mandat že napovedali v Ljudski stranki ter pri opozicijskih socialdemokratih in stranki Neos, ki torej ne bodo imele svojega kandidata. Od največjih strank tako le skrajno desni svobodnjaki (FPÖ) napovedujejo svojega kandidata na volitvah.

Kdo bo to, se še niso odločili. Zagotovo ne Norbert Hofer, ki ga je Van der Bellen premagal na predsedniških volitvah leta 2016 v drugem krogu s 53 odstotki glasov proti 46. Sicer pa iz FPÖ na kandidaturo Van der Bellna leti tudi največ kritik. »Ponovno se za mandat poteguje kandidat spodletelega sistema,« ga kritizira Herbert Kickl, vodja svobodnjakov, ki še niso preboleli poraza leta 2016 in kritik, s katerimi jim Van der Bellen ni prav nič prizanašal ob izbruhu afere Ibiza.