Ko je včeraj za govorniški oder münchenske varnostne konference stopil ameriški podpredsednik J. D. Vance, so vsi pričakovali, da bo vendarle povedal kaj konkretnejšega o ameriškem načrtu za Ukrajino. Navsezadnje je bila to po sredinem telefonskem pogovoru ameriškega in ruskega predsednika daleč prva mednarodnopolitična tema, vsakoletni dogodek v bavarski prestolnici z vrsto izpostavljenih političnih, gospodarskih, strokovnih in drugih gostov pa kot nalašč za takšno predstavitev. Toda o mirovnem načrtu za Ukrajino Vance ni spregovoril niti besede. Namesto tega je nastop izkoristil za ostro kritiko Evropo, ki jo je obtožil odmikanja od demokracije, svobode govora in drugih skupnih temeljnih transatlantskih vrednot, ter nakazal poglabljanje razkola z ZDA.
Glavna grožnja Evropi naj bi prihajala od znotraj
»Grožnja (evropski varnosti), ki me najbolj skrbi, ni Rusija, ni Kitajska, ne kakšna druga od zunaj. Skrbi me notranja grožnja. Umik Evrope od nekaterih temeljnih vrednot, ki jih deli z Združenimi državami,« je dejal. Našteval je ukrepe EU proti sovražnemu govoru na spletu, britansko kaznovanje moškega, ki je molil na zaščitenem območju okoli klinike za splav, ter romunsko razveljavitev predsedniških volitev zaradi tuje operacije podpore zmagovalcu na družbenih omrežjih. Kako trdna je demokracija, če jo lahko načne nekdo od zunaj s političnimi oglasi, se je vprašal in dodal, da se lahko kaj takšnega zgodi tudi v Nemčiji, če zmaga skrajno desna AfD, ki jo odkrito podpira Elon Musk.
Najostrejši pa je bil bržkone napad na evropske voditelje, češ da se skrivajo za besedami, ki zvenijo, kot bi bile vzete iz sovjetskih časov, denimo dezinformacije ali lažne informacije, zato ker jim ni všeč, da kdo razmišlja drugače, voli drugače ali na volitvah celo zmaga, je dejal. Večinoma čista tišina in mestoma osamljen aplavz so spremljali nastop, v katerem je Vance govoril, da se mu zdi napaka evropsko ustvarjanje političnega požarnega zidu okoli skrajno desnih strank, ki so sicer po pravilu najbližje sedanjemu ameriškemu predsedniku. »Če bežite pred svojimi volilci, vam Amerika ne more pomagati,« je dejal. Po njegovem mnenju politični voditelji s tem zapirajo vrata znatnemu delu ljudstva, ki te stranke voli.
Brez ekonomskega sporazuma
Tudi zato, ker so srečanje premaknili z jutranje ure na pozno popoldansko, je tako nekako v senci minilo srečanje Vancea z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je v Münchnu dejal, da je pripravljen na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar šele, ko bo pripravljen mirovni načrt. Ponovil je tudi, da potrebuje varnostna zagotovila ZDA, ker brez tega ne bo pravega miru. Vance pa je dejal, da želijo doseči trajni mir, ne pa nestabilnega, ki bi se čez nekaj let spremenil v nov konflikt na stari celini. Zelenski je tudi napovedal, da se bosta še sestala z Vanceom, ki je član Trumpove pogajalske ekipe z Rusijo o Ukrajini.
ZDA in Ukrajini pa ni uspelo doseči dogovora o ameriškem izkoriščanju ukrajinskih naravnih mineralov oziroma redkih rudnin. Kijev je Američanom predstavil popravke njihovega osnutka, ki ga je v ukrajinsko prestolnico prinesel ameriški finančni minister Scott Bessent, popravki pa so bili očitno takšni, da bodo potrebna nadaljnja pogajanja.
