Zelenski je v pogovoru z novinarji preko aplikacije WhatsApp sporočil, da bi Ukrajina lahko sprejela varnostna jamstva ZDA in evropskih partnerjev kot začasno alternativo članstvu v Natu. Takšen kompromis bi pomenil pomemben premik od dosedanjega ukrajinskega stališča, saj je bila želja po vstopu v Nato doslej zapisana celo v ustavo. Kljub temu predsednik vztraja, da so varnostna zagotovila ključna za preprečitev nadaljnje ruske agresije. Ob tem je poudaril, da nekateri zahodni partnerji članstva Ukrajine v Natu še vedno ne podpirajo.
Zelenski si želi, da bi ameriški pogajalci privolili v predlog o »zamrznitvi« frontne črte, s čimer bi obe strani ostali na trenutnih položajih, medtem ko bi reševanje spornih vprašanj potekalo diplomatsko. »Najbolj poštena možnost je ostati tam, kjer smo,« je dejal Zelenski. Ob tem je izrazil upanje, da bodo Združene države podprle tak pristop, čeprav Moskva, po njegovih besedah, tako rešitev zavrača.
Kremelj skeptičen do berlinskih pogovorov
Pogovori v Berlinu potekajo na ravni svetovalcev in za zaprtimi vrati, pri čemer sodelujejo tudi nemški uradniki. Kakšni so natančni predlogi, ki so na mizi, za zdaj še ni jasno. Kancler Friedrich Merz je v nedeljo sprejel Zelenskega na nemško-ukrajinskih gospodarskih pogovorih, ki bodo potekali vzporedno z razpravami o mirovnih vprašanjih. Na srečanje je povabljenih tudi več evropskih voditeljev ter predstavniki EU in Nata.
Vzporedno so oči mednarodne javnosti uprte v dogajanje na ruski strani. Ruski predsednik Vladimir Putin se je na začetku decembra srečal z ameriškim odposlancem Witkoffom, s katerim sta približno pet ur razpravljala o tako imenovanem Trumpovem mirovnem načrtu. Putin je tedaj poudaril, da ostaja pripravljen na pogovore, a da Rusija ohranja strateško pobudo na bojišču in lahko svoje cilje doseže tudi z vojaškimi sredstvi, če diplomacija spodleti.
Kremelj do berlinskega procesa ostaja skeptičen. Putinov zunanjepolitični svetovalec Jurij Ušakov je na ruski televiziji izjavil, da Moskva »ne pričakuje veliko dobrega« od pogovorov v Berlinu in da dvomi o konstruktivnem prispevku Ukrajine ter Evrope k ameriškemu mirovnemu načrtu. Hkrati je pohvalil ameriško delegacijo, češ da »razume rusko stališče«. Rusija sicer v Berlinu na pogovorih uradno ne sodeluje, vendar naj bi ameriški odposlanec Witkoff – po besedah Zelenskega – zastopal tudi posredno poslana stališča Kremlja.
Ključna točka so ozemlja
Po navedbah Moskve je ključna točka miroljubne rešitve vprašanje ozemelj. Rusija zahteva, da Ukrajina umakne svoje sile tudi iz tistih delov Donbasa, ki jih še vedno nadzira in ki jih ruska vojska še ni osvojila. Ušakov je medijem dejal, da »Američani ne le poznajo naše stališče, temveč ga tudi razumejo«, kar kaže, da je Kremelj v pogovorih prisoten vsaj posredno.
Prihodnji teden naj bi bil odločilen za nadaljnje korake v iskanju prekinitve ognja. Poleg mirovnih pogajanj bo v Berlinu potekala še konferenca o obnovi Ukrajine, na kateri naj bi sodelovali predstavniki več kot ducata držav in institucij. Nemčija želi ob tem utrditi svojo vlogo mostu med Kijevom, Washingtonom in evropskimi partnerji.
Že v soboto pa je Belorusija izpustila 123 političnih zapornikov, med katerimi sta tudi Aleš Bjaljacki, dobitnik Nobelove nagrade za mir in ikona protestov iz leta 2020, ter Marija Kolesnikova. Nepričakovano so izpuščene najprej prepeljali v Ukrajino. Izpustitev političnih zapornikov je rezultat pogovorov odposlanca ameriškega predsednika Johna Coala, ki se je sestal z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom in mu v zameno obljubil odpravo sankcij na kalijev oksid – Belorusija je namreč vodilna svetovna proizvajalka te ključne sestavine za proizvodnjo gnojil.
