Za resolucijo sprejeto po 7. poglavju Ustanovne listine ZN, ki omogoča uporabo sile, je glasovalo 13 držav članic Varnostnega sveta ZN, vzdržali pa sta se Rusija in Kitajska. Resolucija potrjuje trajanje varnostne misije za leto dni, ni pa še dogovorjeno, koliko pripadnikov bo šlo tja.
Gre za policijsko misijo, ki ne bo pod okriljem ZN in Varnostni svet je le izdal dovoljenje zanjo. Resolucija mednarodne sile pooblašča za pomoč haitijskim oblastem pri zavarovanju ključne infrastrukture, kot so letališča, pristanišča, bolnišnice, šole in križišča.
Pooblašča jih tudi za urjenje haitske policije in zagotavljanje dostopa humanitarne pomoči v državi, kjer 60 odstotkov od skupaj 11 milijonov prebivalcev živi z manj kot dvema dolarja na dan.
Kenija se je že pred časom ponudila za vodenje misije in njen zunanji minister Alfred Mutua je za BBC dejal, da lahko njihove varnostne sile pridejo na Haiti do konca leta. Kenija je pripravljena na Haiti poslati okrog 1000 policistov, sodelovanje s svojimi enotami pa so doslej ponudile tudi Jamajka, Antigva in Barbuda ter Bahami.
ZDA so potrditev resolucije, ki so jo same predlagale skupaj z Ekvadorjem, pozdravile. Svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je sporočil, da se je potrebno zahvaliti Keniji, da je bila pripravljena prevzeti to nalogo.
Državni sekretar ZDA Antony Blinken je sporočil, da bo Pentagon zagotovil logistično pomoč v vrednosti 100 milijonov dolarjev, vlada pa je kongres že zaprosila za 100 milijonov dolarjev neposredne pomoči Haitiju.
Blinken je ob tem pozval tudi druge države, naj pomagajo z denarjem, opremo in osebjem za MSS. Premierja Henryja in opozicijo pa je pozval k soglasju za obnovo demokratičnega reda na Haitiju.
Po podatkih ZN je moralo zaradi nasilja na Haitiju svoje domove zapustiti okrog 200.000 ljudi, samo letos je bilo 3000 umorov in 1500 ugrabitev. Vrstijo se tudi primeri posilstev, več deset tisoč otrok ne more v šole.
Zaradi slabih izkušenj s preteklimi misijami ZN na Haitiju se v resoluciji zahteva tudi najvišje standarde preglednosti in discipline mednarodnega osebja ter nadzorni mehanizem, da se preprečijo kršitve človekovih pravic, med drugim spolne zlorabe.
Zunanji minister Haitija Jean Victor Geneus se je članicam Varnostnega sveta ZN zahvalil za podporo in dejal, da gre za izraz solidarnosti z ogroženim prebivalstvom države in predstavlja žarek upanja zanje.
Haiti je zajela anarhija po umoru predsednika Jovenela Moiseja julija leta 2021. Vodenje države, ki so jo preplavile ulične tolpe, je prevzel Henry, vendar neuspešno. Mesta obvladujejo tolpe in vodja ene od največjih, nekdanji policist Jimmy Cherizier je septembra pozval k oboroženemu uporu proti vladi.
Skupine za človekove pravice so potrditev resolucije previdno podprle, saj je bila zadnja misija ZN tam omadeževana s spolnimi zlorabami, pri katerih je sodelovali okrog 100 pripadnikov mirovnih enot ZN. Odplake iz taborišča ZN pa so med prebivalstvom povzročile kolero, zaradi katere je umrlo 10.000 ljudi.
